Starejši vozniki so vozniški izpit pogosto opravljali pred štirimi ali petimi desetletji, ko so bili vozila, predpisi in razmere na cestah precej drugačni. Izkušenj jim zato ne manjka, kaže pa se, da samozavest za volanom v zrelih letih upada.
Po podatkih programa osvežitvenih voženj, ki ga za voznike nad 65 let že peto leto izvajata Zavarovalnica Triglav in AMZS, se po usposabljanju 80 odstotkov udeležencev za volanom počuti bolj samozavestno in varno.
Pri ženskah upad samozavesti dvakrat pogostejši
Rezultati kažejo opazno razliko med spoloma. Med moškimi, starejšimi od 60 let, jih je 12 odstotkov navedlo, da zaznavajo upad svoje varnosti v prometu. Pri ženskah je bil ta delež dvakrat višji, o manjši samozavesti za volanom je tako poročala vsaka četrta starejša voznica, vključena v program.
Letos v centru varne vožnje, ne več po mestih
Letošnja izvedba prinaša novost. Namesto individualnih voženj po slovenskih mestih so udeleženci prvič vabljeni na brezplačne poldnevne delavnice v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, kjer bodo znanje nadgrajevali do začetka novembra. Delavnice povezujejo osvežitev cestnoprometnih predpisov s praktičnimi vajami na poligonu.
“Vozniških izkušenj starejšim praviloma ne manjka, pogosto pa jim manjka priložnost, da bi v varnem okolju preverili, kako bi se odzvali v zahtevnih prometnih situacijah,” je povedala Ana Cergolj Kebler iz Zavarovalnice Triglav. Dodala je, da je cilj programa starejšim pomagati ohraniti mobilnost, ki ni pomembna le zaradi premikanja, ampak tudi zaradi samostojnosti in kakovosti življenja.
Česa se vozniki na tečaju najbolj oprimejo
Udeleženci med vsebinami najpogosteje izpostavljajo prav praktične vaje: zaviranje v sili, vožnjo na mokri in spolzki podlagi, izogibanje oviram, pravilno vožnjo skozi ovinek in spoznavanje odziva lastnega vozila v zahtevnih razmerah.
“Na naših tečajih ugotavljamo, da starejši vozniki niso pozabili voziti, pogosto pa jim manjka izkušenj z odzivanjem vozila v kritičnih situacijah,” je pojasnil Vojko Safran, inštruktor varne vožnje pri AMZS. Opozoril je, da sodobni avtomobili ponujajo številne varnostne sisteme, njihovega delovanja pa v vsakdanjem prometu ni mogoče varno preizkusiti. Poudaril je tudi pomen na videz majhnih podrobnosti, od pravilnega položaja sedeža do primerne hitrosti.
Mobilnost starejšim omogoča dostop do zdravnika, trgovine in stikov z družino. Ko sami ne zmorejo več voziti, jim pomagajo brezplačni prevozi Prostofer, ki jih poznamo tudi na Koroškem, med drugim na Ravnah.
“Mobilnost je ena temeljnih potreb starejšega človeka, zato avtomobil pogosto ni le prevozno sredstvo, temveč povezava z zdravnikom, trgovino, družino, prijatelji in širšim okoljem,” je povedala Viktorija Muha, predstavnica Zlate mreže oziroma programa Prostofer.
