E-skiroji so postali del vsakdanje mobilnosti, z njihovo razširjenostjo pa naraščajo tudi prometne nesreče, so opozorili na novinarski konferenci Avto-moto zveze Slovenije (AMZS).
"Zaskrbljujoče je, da je približno 70 odstotkov voznikov tudi povzročiteljev. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran vožnje," je povedal Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Med pomembnejšimi novostmi je zakonodajna sprememba, po kateri je najnižja starost za vožnjo e-skiroja zdaj 15 let. Doslej so smeli e-skiro voziti otroci od 12. leta s kolesarsko izkaznico, po novem pa mlajši od 15 let z njim v prometu ne smejo več voziti.
Med najpogostejšimi kršitvami policisti navajajo uporabo predelanih e-skirojev, ki lahko presežejo zakonsko dovoljeno mejo 25 kilometrov na uro. Pogosta je tudi vožnja dveh oseb na enem skiroju, kar je po policijskih podatkih eden najpogostejših vzrokov za takojšnjo izgubo nadzora in padec.
Več kot polovica ponesrečenih voznikov e-skirojev v času nesreče ni uporabljala zaščitne čelade, ki je za mladoletne do 18. leta zakonsko obvezna, sicer pa priporočljiva za vse. Ob koncih tedna policisti beležijo tudi visok delež alkoholiziranih uporabnikov.
Po raziskavi AMZS, ki so jo opravili skupaj s partnerskimi evropskimi avtomobilskimi klubi, med vzroki nesreč vodi neprilagojena hitrost, sledita neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje.
Pomemben dejavnik tveganja je nepravilna uporaba prometnih površin, denimo vožnja po kolesarskih stezah v nasprotni smeri ali po površinah, kjer e-skiroji sploh niso dovoljeni. Nevarna sta tudi vožnja z eno roko na krmilu in prevažanje predmetov, ki vplivajo na ravnotežje.
Svoje prispevajo tudi omejene izkušnje. Majhna kolesa, ozka stojna površina in pokončen položaj voznika pomembno vplivajo na stabilnost, neizkušeni uporabniki pa težje ocenijo zavorno pot in odziv skiroja na manjše ovire.
Posebno tveganje pomeni alkohol. Švedska raziskava je lani pokazala, da je bil alkohol prisoten pri 43 odstotkih poškodovanih voznikov e-skirojev, ki so poiskali pomoč na urgenci, ponoči pa je bil ta delež še višji.
Vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar je poudaril, da so e-skiroji lahko dobrodošla rešitev za krajše razdalje, a le ob doslednem upoštevanju cestnoprometnih pravil. Priporoča defenzivno vožnjo, uporabo čelade, prilagojeno hitrost ter vožnjo brez mobilnega telefona, slušalk in alkohola.
Direktorica Agencije RS za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol je opozorila, da e-skiro ni igrača. Na agenciji pozdravljajo zvišanje starostne meje, zavzemajo pa se še za obvezno uporabo čelade za vse uporabnike, osnovno usposabljanje za varno vožnjo, obvezno zavarovanje odgovornosti in učinkovitejši nadzor nad predelanimi skiroji.
Podrobnejši podatki evropske raziskave so objavljeni na spletni strani AMZS Motorevije.
