Po besedah Jelka Kacina se je država za skupen evropski nakup hitrih testov prijavila, da bi dobila čim več testov po čim nižji ceni. Informacije o tem, kdaj bi lahko bil zaključen razpis, še nimajo, Kacin pa upa, pa bo do zaključka prišlo čim prej.
Kacinu se zdi tudi ključno, da država čim prej zagotovi računalniško podporo testiranju, ki jo pripravlja posebna skupina strokovnjakov. Potrebujemo namreč enoten sistem testiranj, ki bo na voljo zdravstvu, pravi. “Realno gledano pred aprilom ne moremo pričakovati cepiva, zato je še kako pomembno, da vzpostavimo poenoten, delujoč sistem in nadzor nad testiranji,” je dejal.
Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij Miroslav Petrovec je na konferenci omenil, da dajejo testiranja edini vpogled v obvladovanje epidemije. Meni, da mora PCR metodologija ostati tudi vnaprej temeljni način testiranja, prvenstveno bi jo morali uporabljati tudi v bolnišnicah in na drugih kritičnih področjih. Še vedno se lahko taka testiranja izvaja v velikem obsegu, kljub velikemu številu diagnosticiranj na Inštitutu, še vedno obdelajo 99,1 odstotka vseh testov v okviru 24 ur.
Petrovec se boji uporabe hitrih testov v bolnišnicah in na drugih kritičnih področjih, predvsem pri ljudeh, ki nimajo izrazitih simptomskih znakov bolezni. Tudi v navodilih za uporabo testov piše, da je test učinkovit, če je simptomatska oseba testirana med 1. in 5. dnevom okužbe, potem se zanesljivost testa zelo zmanjša.
Se pa na področju teh testov vsakodnevno v strokovnih krogih pridobivajo nova in nova dognanja, iščejo se rešitve za uporabo. Obstajajo tudi strokovne razprave, kako kombinirati izvajanje PCR in hitrih testov, kar bi lahko prineslo rešitve tudi za kritično infrastrukturo kot so zdravstvo, domovi starejših občanov, policijo in druga podobna področja.
Velika pomembnost pri obvladovanju izvajanja antigenskih testov je računalniška podpora. Mora pa država hkrati vzpostaviti protokole, kjer bodo testiranja smiselna, digitalizacija procesa bo s tem dodatno omogočala obvladovanje izvajanja in spremljanja zdravstvenega stanja pri osebah, ki bodo testirana. Se pa bodo številke o opravljenih enih in drugih testiranjih obvladovale ločeno, tako se v trenutno sporočane številke pozitivnih testov všteva samo izvedene PCR teste.
Obstojajo tudi hitri molekularni testi, ki jih bolnišnice tudi danes že uporabljajo v res kritičnih primerih, zaradi višjih stroškov, pa teh testov ni mogoče uporabljati širše.
Kot je v sredo povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, želi država s hitrimi antigenskimi testi na koronavirus uvesti redno testiranje zaposlenih v kritični infrastrukturi, v največ 24 urah želijo test omogočiti tudi osebam z znaki bolezni ali stikom z okuženimi. Izvajalci lahko z nabavo teh testov že začnejo, glede na poizvedbo je možno več 10.000 testov naročiti v nekaj dneh, je dejal.
Strokovna direktorica slovenjgraške bolnišnice Jana Makuc je na današnji novinarski konferenci povedala, da so pri njih testirali teste več različnih proizvajalcev in na koncu izbrali tistega, ki ima “visoko specifičnost in relativno visoko občutljivost”, bil pa je tudi najcenejši. Ta teden so prejeli nekaj manj kot 8000 teh testov po ceni 5,26 evra.
VIR: STA, Vlada RS
