“Ministrstvo za delo bo pripravilo predlog energetskih vavčerjev, ampak ne bomo uvajali zadev na zalogo, temveč bomo reagirali v primeru, da se bo stanje na področju cen energije v praksi tudi spremenilo. Zdaj gre v veliki meri za špekulacije in tiste začetne spremembe,“ je povedal gospodarski minister.
Kot je dodal, bo vlada najbolj ranljivim priskočila na pomoč, če bo to potrebno, si pa želi, da tak ukrep ne bo potreben. Upa, da se bo stanje na področju cen energentov umirilo.
Počivalšek je komentiral tudi sredino odločitev vlade, da ponovno regulira cene kurilnega olja. Za ta korak so se odločili na podlagi analize cen v obdobju od leta 2016, ko je vlada začela s postopno deregulacijo cen naftnih derivatov. Leta 2016 je namreč sprostila marže pri kurilnem olju in 98-oktanskem bencinu, pozneje je prišlo do sprostitve cen goriv na območju avtocestnega križa, pred letom dni pa še v preostalem delu Slovenije.
“Ugotovili smo, da se marže za 95-oktanski bencin in nafto niso občutno povečale, le za okoli odstotek, se je pa cena kurilnega olja od leta 2016 do danes povečala za nekje 69 odstotkov, pri tem za 64 odstotkov iz naslova dviga cen na svetovnem trgu, preostalo so marže. Te so se zvišale s šest na 15 centov za liter,” je pojasnil gospodarski minister.
Ker je pred začetkom kurilne sezone večja nevarnost občutnejšega dviga cen, se je vlada po Počivalškovih besedah odločila začasno zamrzniti marže na ravni iz leta 2016. “Nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od gibanja cen,” je dejal.
Medtem ko vlada ne more vplivati na cene zemeljskega plina, pa ima pri cenah električne energije možnost prepovedi izvoza in regulacije končne cene. “Nič ne napovedujem, ker računam, da se bodo zadeve na področju vseh energentov stabilizirale. Če se ne bodo, pa bomo morali razmisliti tudi o takšnih ukrepih,” je poudaril Počivalšek.
Obljubil je tudi nadaljnje spremljanje razmer v gospodarstvu zaradi vse višjih cen energentov. Poudaril je, da je večina podjetij že zakupila energijo vnaprej, najbolj na udaru pa so se znašli tisti, ki nimajo dolgoročnih pogodb.
“Država mora in bo pomagala vsem tistim, ki so se pripravljeni spopasti z izzivi prihodnosti. Za to imamo na razpolago dovolj virov,” je zatrdil minister in spomnil na sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost, kjer je na voljo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev, pri čemer bo 427 milijonov evrov namenjenih za gospodarstvo. “Računam, da bodo podjetja to priložnost izkoristila,” je dodal.
Na pomoč odločevalcev in njihovo razumevanje računajo tudi v skupini Slovenska industrija jekla (Sij), ki s svojo dejavnostjo sodi med energetsko intenzivne industrije. Kot je danes na Ravnah na Koroškem dejal glavni podpredsednik skupine Sij Tibor Šimonka, upajo, da bo država, poleg tega da bo zaradi enormnih povišanj cen energentov pomagala gospodinjstvom, imela posluh tudi za industrijo in gospodarstvo.
“Lepo je biti všečen, da se bo za gospodinjstva marsikaj naredilo. Vendar kako bodo gospodinjstva preživela, če ne bo zaposlitev, če ne bo industrije in če ne bo gospodarstvo funkcioniralo, kot mora,” je dejal Šimonka. V nekaterih državah so po njegovih besedah že aktivnosti in pritiski v smeri, da vlade poskušajo najti mehanizme, kako bi tudi gospodarstvu, predvsem energetsko intenzivni industriji pomagali, zato pričakuje in upa, da “Slovenija ne bo izostala v teh naporih”.
V industriji si želijo, da se cene energentov vsaj približno vrnejo na raven, kot je bila. Šimonka je izpostavil še, da ima Slovenija v proizvodnji elektrike visoko stopnjo samozadostnosti, ob tem pa pričakuje, da bo država kot lastnica energetskih objektov naredila potrebne korake v smeri znižanja cen.
