Vlada se bo ob obisku najprej sestala na terenski seji, nato pa bodo ministri in drugi predstavniki ministrstev obiskali več lokacij po Koroški. Premierja Roberta Goloba bo ob obisku spremljala tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos, ki je po rodu s Koroške in ta dan prihaja na delovni obisk v Slovenijo.
Tudi v ospredju tokratnega vladnega obiska bo obnova po uničujočih poplavah 4. avgusta 2023. Koroški župani so, potem ko so vmes večkrat pozivali k pospešitvi potrjevanja projektov, zdaj s potekom obnove večinoma zadovoljni. Prav finančno in velikokrat tudi tehnično zahtevni projekti obnov in ureditev cest, plazov in mostov so zadnji dve leti občinske proračune nekaterih koroških občin tudi potisnili na rekordne višine.
"Upam, da bodo stvari tekle naprej, da bomo lahko normalno izvajali sanacijski program in ga tudi končali v predvidenem roku," je pričakovanja pred obiskom za STA izpostavil Matic Tasič, župan Občine Prevalje, ki je bila v ujmi ene od najbolj prizadetih. Dodal je, da pri posameznih projektih obnove občine nimajo vseh niti v svojih rokah, saj so med drugim odvisne od zmogljivosti projektantov, nadzornikov in izvajalcev, pa tudi od lastnikov zemljišč.
V povezavi z ukrepi po ujmi imajo trenutno koroški župani in Regionalna razvojna agencija za Koroško (RRA Koroška) precej pričakovanj tudi od programa razvojnih spodbud, ki ga na podlagi 99. člena zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev že več mesecev pripravlja ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Program naj bi vlada obravnavala prav ob obisku na Koroškem. Neuradno je program ocenjen na okoli 135 milijonov evrov in predvideva sredstva za investicijske projekte države v prizadetih regijah, med drugim na področjih zdravstva in sociale, ter sredstva za razpise na področjih vzgoje in izobraževanja, javne turistične infrastrukture in poslovnih con. Na te razpise bodo lahko kandidirale občine. Do sredstev naj bi bilo upravičenih okoli 100 v ujmi prizadetih občin, med njimi vse koroške.
Po ujmi so bila obsežna dela že izvedena v vodotokih po Koroški, ponekod še potekajo, na Poljani pri Prevaljah ob reki Meži gradijo zadrževalnik visokih voda. Izven projektov obnove, ki so vezani na poplave 4. avgusta 2023 in jih izvajajo občine, pa na območju Dravograda direkcija za vode izvaja tudi že prej načrtovan in okoli 20 milijonov evrov vreden projekt zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki se v prvem od dveh sklopov financira iz načrta za okrevanje in odpornost.
Signali iz regijskega gospodarstva, ki je tradicionalno industrijsko in izvozno usmerjeno, v nekaterih delih trenutno niso spodbudni. Podjetja opozarjajo na vse višje stroške dela, težave pri pridobivanju in ohranjanju kadrov ter vpliv infrastrukturnih projektov na stroške. Med drugim v regiji pozorno spremljajo prestrukturiranje skupine Slovenska industrija jekla (Sij), kamor sodi tudi največje koroško jeklarsko podjetje, Sij Metal Ravne z več kot 900 zaposlenimi.
"Koroško gospodarstvo ob obisku vlade izpostavlja, da posluje v izrazito nepredvidljivem in zaostrujočem se poslovnem okolju, ki ga dodatno slabijo nenadne politične odločitve," so za STA izpostavili pri GZS Koroški gospodarski zbornici. Med slednjimi so omenili nove obveznosti, kot je zimski regres, uveden s takojšnjim učinkom. To podjetjem onemogoča strateško načrtovanje, so opozorili.
Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji je po zadnjih podatkih novembra lani znašala 4,9 odstotka in je višja od slovenskega povprečja, ki je bilo novembra 4,6 odstotka. Ob tem se število registriranih brezposelnih v regiji zadnje mesece povišuje. Decembra lani se je v primerjavi z mesecem prej zvišalo za 6,6 odstotka, v primerjavi z decembrom 2024 pa za 7,3 odstotka. Delo bo ob napovedani likvidaciji slovenjgraške družbe Dani AFC kmalu izgubilo še 59 delavcev.
Koroške občine bodo vlado ob obisku opozorile tudi na nezadovoljstvo z novimi izračuni koeficientov razvitosti občin, ki občinam krčijo možnosti državnega sofinanciranja projektov. Prav tako nameravajo opozoriti na dvome v povezavi z nedavno določitvijo zdravstvenih regij. Pri tem poudarjajo nujnost kadrovske in investicijske krepitve regijskega zdravstva na primarni in sekundarni ravni.
Opozorili bodo na administrativne izzive pri črpanju evropskih sredstev iz dogovora za razvoj regije in na zahtevo, da regija ostane samostojna. "Vidimo, da želijo koroško regijo stalno povezati z nekimi drugimi regijami. Videli smo zdravstvene regije, zdaj turistične regije in tukaj bomo zagotovo dali apel, da imamo razvojne in statistične regije, kjer je Koroška samostojna regija," je za STA izpostavil direktor RRA Koroška Uroš Rozman.
Na Koroškem že več desetletij poudarjajo pomen ustreznih prometnih povezav za razvoj odmaknjene regije. Po številnih zamikih in protestih lokalnih prebivalcev je zdaj gradnja hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem v polnem teku. Dokončana naj bi bila jeseni 2029.
A s tem odsekom Koroška še ne bo povezana z avtocestnim križem, saj Dars za odsek od avtoceste pri Šentrupertu do Velenja še pridobiva gradbeno dovoljenje. Za traso tretje razvojne osi severno od Slovenj Gradca do Dravograda pristojni pridobivajo mnenja nosilcev urejanja prostora na predlog državnega prostorskega načrta (DPN). Sledila bo enomesečna seznanitev javnosti, potem pa sprejetje na vladi. Za cesto od Dravograda oz. Otiškega Vrha do Holmca pa pripravljajo predlog DPN; sprejetje uredbe o DPN je predvideno v prvi polovici leta, so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Kdaj bi lahko stekla gradnja, še ni znano.
Koroška prav na področju turizma v zadnjem obdobju dela velike korake, tako v krepitvi lokalne ponudbe kot pri povezovanju ponudnikov regije. V celoletno, ne le zimsko destinacijo se razvijajo Kope, kjer gradijo štirizvezdični hotel, center dobrega počutja in drugo infrastrukturo.
Koroška statistična regija je po površini in po številu prebivalcev tretja najmanjša v Sloveniji. Ima negativen prirast, ki je večji od povprečja v državi. Število prebivalcev regije se zmanjšuje, po statističnih podatkih je tam 1. julija 2023 živelo 70.674 prebivalcev, 1. julija 2009 pa 72.839. Tudi zaradi demografske slike županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak meni, da bi morale imeti obmejne občine poseben status. Ob državni podpori bi lahko tako izvajale ukrepe za ohranitev poseljenosti in razvoj.
Glede na iztekajoči se mandat zdajšnje vladne zasedbe župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Kluger poudarja, da morajo glas regije slišati vse politične stranke, ki bodo šle v kampanjo za volitve v DZ.
