Trideset let je v življenju šole veliko in hkrati malo. Dovolj, da iz prve generacije dijakov zrastejo številne generacije odraslih ljudi, dovolj, da se iz začetne zamisli razvije prepoznavna šola, in dovolj, da nastanejo tradicije, ki postanejo skoraj samoumevne. Gimnazija Slovenj Gradec je šola, ki je svojo identiteto gradila prav na tem, da je vedno znova iskala nove poti.
Ko je 1. septembra 1996 odprla vrata, je bila mlada in majhna gimnazija. Vpisanih je bilo 66 dijakov v dveh oddelkih, pouk pa je sprva potekal v stavbi Šolskega centra na Koroški 11. Danes, tri desetletja kasneje, za njo stoji 1935 maturantov, številne generacije učiteljev, na desetine projektov, mednarodnih povezav, kulturnih stvaritev, športnih uspehov, raziskovalnih dosežkov in predvsem množica osebnih zgodb.
"30 let gimnazije ne moremo šteti samo v številkah, v letnicah, v spričevalih, v ocenah, za številkami vedno stojijo ljudje, za številkami vedno stojijo zgodbe, usode, in pa tisti trenutki, ki so skozi vsa ta leta oblikovali dušo in srce naše drage gimnazije," je v nagovoru dejala trenutna ravnateljica Alenka Kac Herkovič.
Zbrane je nagovoril tudi nekdanji ravnatelj Stane Berzelak: "To, kar je to gimnazijo naredilo drugačno, ste dejansko vi, ki danes sedite tukaj. Dijaki, ki ste zaupali nam, profesorjem, mojim kolegicam in kolegom, ki smo bili dovolj drzni, da smo poskušali širiti ta vaš svet znanja."
Gimnazija Slovenj Gradec je ena najmanjših in najmlajših gimnazij v Sloveniji. Njena posebnost pa je, da ji majhnost ni pomenila omejitve. Postala je prostor, kjer se poznajo skoraj vsi, kjer učitelj lahko vidi posameznika in ne le številke v redovalnici ter kjer lahko dijak poleg znanja razvija tudi svoje talente, interese in značaj.
Prva generacija maturantov nove gimnazije tako ni dočakala svoje nove šolske stavbe. Kljub temu je uspešno opravila maturo. Ob tej priložnosti je župan Janez Komljanec vsakemu maturantu podaril zlatnik, repliko srednjeveškega novca iz Slovenj Gradca, v knjižni zbirki pa je izšla knjiga.
1. septembra 2000 se je gimnazija skupaj s Srednjo strokovno zdravstveno šolo preselila v prenovljeno stavbo na Gosposvetski 2. Takrat se je začelo novo poglavje: šola je dobila boljše pogoje za delo, hkrati pa tudi prostor, v katerem je lahko uresničevala ambiciozno vizijo. Že leta 2002 je prvič vpisala tri oddelke v prvi letnik, dve leti pozneje pa je kot ena od štirinajstih slovenskih gimnazij dobila evropski oddelek. S tem je mednarodna usmerjenost postala pomemben del identitete šole.
Šola danes poudarja, da želi dijakom omogočiti ne samo pridobivanje znanja, ampak tudi razvoj kritičnega mišljenja, empatije, socialnih kompetenc, ustvarjalnosti in odgovornosti. Pomembno ji je, da se dijaki počutijo sprejete in varne ter da lahko ob šolskem delu razvijajo tudi svoje osebne interese.
Zato je gimnazija za mnoge svoje dijake nekaj več kot prostor, kamor pridejo zjutraj k pouku. Postala je "zatočišče", prostor pripadnosti, varnosti, pogovora, ustvarjalnosti in prijateljstva. V svetu, v katerem se mladi pogosto srečujejo z velikimi pritiski, je prav občutek, da jih nekdo pozna, sliši in sprejema, ena najpomembnejših vrednosti šole. Šola poudarja strpnost in solidarnost ter jih ne razume kot zgolj zapisane vrednote, ampak kot del vsakdanjega življenja.
Slovesnosti ob praznovanju jubileja se je pridružil tudi župan MO Slovenj Gradec, Tilen Klugler. "Čestitke gimnaziji, ki tako ponosno in pomembno deluje znotraj najboljšega šolskega centra v Sloveniji, ki ima že skozi tri desetletja tako odlično vodstvo, ki ima tako dober profesorski zbor in ostale zaposlene, in ki ima tako radovedne dijakinje in dijake, posameznike, na katere smo danes lahko zagotovo že tudi vsi ponosni," je poudaril. Ob tej priložnosti je ravnateljici podelil priznanje Mestne občine Slovenj Gradec.
Kot pravi, je izjemno ponosen na vse, ki so ta tri desetletja ustvarjali to zgodbo, na tiste, ki so takrat verjeli v uspeh slovenjgraške gimnazije, sploh pa je vesel, da se toliko mladih odloči za vpis tu v Slovenj Gradcu.
V tridesetih letih so generacije dijakov dosegale številne uspehe na splošni maturi, tekmovanjih iz znanja in raziskovalnem delu. Posebno vrednost imajo dosežki, ki kažejo širino šole: dijaki so uspešni na področjih matematike, naravoslovja, kemije, biologije, fizike, logike, zgodovine, geografije, slovenščine, tujih jezikov, psihologije, sociologije in drugih področij.
Mednarodno sodelovanje se je začelo zelo zgodaj. Že leta 2002 so dijaki prvič odšli na Japonsko. Pozneje so se vrstile izmenjave in projekti z vrstniki iz različnih držav. V programu so navedli več kot 40 mednarodnih izmenjav z državami, kot so Japonska, Srbija, Češka, Poljska, Ciper, Švedska, Francija, Nemčija in Avstrija, ter več kot deset narodnih izmenjav.
Izmenjave niso bile samo potovanja, ampak priložnost za spoznavanje drugih kultur, jezikov in načinov življenja.
Takšen način dela dijaka postavlja v dejavnejšo vlogo. Ni več samo poslušalec, ampak raziskovalec, ustvarjalec, sodelavec in pogosto tudi učitelj svojim vrstnikom.
Če obstaja dejavnost, ki je posebej močno zaznamovala identiteto Gimnazije Slovenj Gradec, je to zagotovo Gimnazijsko kulturno društvo Spunk.
Spunk se je rodil skoraj sočasno z gimnazijo in je v treh desetletjih postal eden njenih najbolj prepoznavnih obrazov. Gledališče, glasba, ples, fotografija, film in likovna umetnost so dobili prostor, v katerem so dijaki lahko ustvarjali in se preizkušali.
Na koncu pa: šola niso le certifikati. Šola so tiste drobne, tople zgodbe zunaj zaprtih prostorov. Nedolžni izgovori, majhni trenutki, tisti, ki ti po vseh teh letih še vedno pritegnejo nasmeh na obraz in tisti, ob katerih spominu se nekoliko nakremžiš.
Iskrene čestitke, Gimnazija Slovenj Gradec.
