Na sončno, a hladno novembrsko jutro so se v gozdu na Legnu zopet zbrali dijaki 3. letnika Gimnazije Slovenj Gradec in vodja Zavoda za gozdove Slovenije, krajevne enote Slovenj Gradec Avgust Kunc.
Dijaki so v okviru naravoslovnega predmeta ITS v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, območno enoto Slovenj Gradec, danes, 7. novembra, tako uspešno zaključili projekt, v okviru katerega so zasadili veliko število sadik dreves.
Skupaj so se lotili projekta pogozdovanja, ki se ga gimnazijci udeležujejo že leta. Tokrat so na Legnu posadili kar 400 sadik in vodja krajevne enote Slovenj Gradec, Avgust Kunc, to ocenjuje kot uspeh. Petnajst dijakinj in dijakov je pod strokovnim vodstvom gozdarjev posadilo drevesne vrste, ki so značilne za lokalno okolje. Med njimi so sadike divje češnje, lipe in gorskega javorja.
Naučili so se praktičnih veščin sajenja dreves, hkrati pa spoznali, kako pomembno vlogo ima vsak posameznik pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Pri tem so zelo uživali – tako pri delu na terenu kot v druženju z vrstniki in strokovnjaki. Pokazali so zanimanje, zagnanost in željo po skrbi za okolje.
Dijaki v sodelovanju z Zavodom za gozdove že nekaj let skrbijo za okoliške gozdove. Predlani so zasadili okrog 900 dreves, lani skoraj 600 in po besedah gozdarjev skoraj vsa rastejo.
Kot pravi vodja krajevne enote Slovenj Gradec, Avgust Kunc, je v slovenskih gozdovih v zadnjih letih prišlo do močnih ujm, od žledoloma do vetroloma, posledica vseh teh pa so tudi napadi podlubnikov, ki so naše gozdove še dodatno oslabili.
"To lokacijo smo izbrali, ker je v tem gozdu bil močno prisoten vetrolom in kasneje napad podlubnikov. Rastišče je izjemno bogato in je naravna obnova otežena,", je poudaril. Sadijo več drevesnih vrst, predvsem listavce, pri tem skrbijo za raznovrstnost in vključenost plodonosnih drevesnih vrst.
"Dijaki so bili zavzeti, pridno sodelovali in skupaj smo posadili kar 400 sadik divje češnje, gorskega javorja in lipe," je še dodal.
Pogozdovanje je postopek sajenja dreves, ki se uporablja za obnovo, ohranjanje ali ustvarjanje gozdov. Gre za načrtovano in trajnostno prakso, ki vključuje saditev dreves,obnavljanje gozdov po poseki, preprečevanje erozije tal, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zagotavljanje drugih ekosistemskih storitev.
Fotogalerija
