Začetki nuklearne medicine v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec segajo v leto 1960, ko je bila sprejeta odločitev o začetku dejavnosti, dejansko pa je radioizotopni laboratorij začel delovati leta 1961. Že od vsega začetka je bila dejavnosti pridružena ambulanta za bolezni ščitnice. Prva oprema je omogočala dvofazni radiojodni test ščitnice, zdravniško delo pa so opravljali zdravniki internega oddelka.
V naslednjih desetletjih se je dejavnost postopoma razvijala in sledila tehnološkemu napredku. Leta 1965 so nabavili linearni skener, predhodnika današnje gama kamere, s čimer se je začela slikovna diagnostika ščitnice in drugih organov. Sledile so nove diagnostične metode, od preiskav ščitnice, jeter in ledvic do scintigrafij okostja, pljuč, žlez slinavk in drugih področij.
Eden od pomembnih mejnikov je bilo leto 1990, ko je začela delovati planarna gama kamera. Sledile so številne nove preiskave, leta 2005 pa je bila uvedena tudi scintigrafija varovalne bezgavke dojke, ki je omogočila podporo sodobnemu kirurškemu zdravljenju raka dojke. Leta 2023 je bila nabavljena nova CT kamera, pred tem pa je bilo treba zgraditi prizidek in zagotoviti tudi dodatne sodelavce.
»Veseli smo, da imamo dolgo tradicijo nuklearne medicine v naši bolnišnici. Smo ena izmed tistih redkih bolnišnic, ki imamo to dejavnost.«
Kot je poudaril, se je nuklearna medicina skozi desetletja kljub pojavu novih tehnologij ne le ohranila, temveč dobila nove naloge in metode.
»Zgodilo se je to, da ta metoda danes opravlja nove diagnostične metode, ki so nam v pomoč pri razumevanju človeškega telesa, bolezni in seveda tisti pripomoček, da lahko uspešno zdravimo,« je dejal Topler.
Ob tem je spomnil na velike tehnološke spremembe. Preiskave, ki so bile nekoč temelj nuklearne medicine, so danes nadomestile druge diagnostične metode, hkrati pa so se pojavile povsem nove možnosti. Med njimi je izpostavil DaT Scan, s katerim ugotavljajo dopaminske prenašalce in tako pomagajo pri diagnostiki in zdravljenju Parkinsonove bolezni, ter področje kardiološke nuklearne medicine.
»Danes imamo možnost, da to pot nadaljujemo; imamo nove krasne aparature, imamo tudi nov kader, ki bo s svojo inovativnostjo in znanjem popeljal v novo desetletje tudi našo nuklearno medicino,« je poudaril.
Po 65 letih je tako nuklearna medicina v Slovenj Gradcu prešla dolgo pot, od preprostega radioizotopnega laboratorija do tehnološko in kadrovsko sodobno podprtega oddelka.
»Nova oprema je predstavljala veliko finančno naložbo, zato je bilo v nekem trenutku celo vprašanje, ali bo nuklearna v naši bolnišnici sploh še lahko nadaljevala svoje delo. Takrat smo se odločili, da ne bomo obupali,« je povedala.
Z vztrajnostjo so sledili novi prostori, sodoben vroči laboratorij, nova oprema in razvoj novih programov. Toda po besedah predstojnice največji dosežek niso aparature.
»Največji dosežek so ljudje in tisoči pacientk in pacientov, ki so v teh letih prišli k nam.« Posebej je izpostavila delo ambulante za bolezni ščitnice, kjer spremljajo tudi nosečnice, pri katerih je potrebno posebno skrbno spremljanje ščitničnih hormonov in prilagajanje zdravljenja. Med najlepšimi trenutki za ekipo so, kot je dejala, vrnitve nekdanjih pacientk z otroki.
»Takšni trenutki nam veliko pomenijo, ko vidimo zdravega otroka v naročju mame, ki smo jo spremljali skozi nosečnost.«
Po besedah predstojnice je slovenjgraška bolnišnica na tem področju posebna tudi zato, ker gre za dejavnost, ki jo izvajajo v regionalnem okolju, rezultati pa so primerljivi z ravnijo, ki jo poznajo v večjih ustanovah v sosednji Avstriji.
»Dokazali smo, da lahko tudi v regionalnih bolnišnicah izvajamo diagnostiko na najvišji strokovni ravni,« je poudarila. Ob tem se razvija tudi kardiološka nuklearna medicina, ki bolnikom omogoča zahtevno diagnostiko v sodelovanju s kardiologi in brez potrebe po oddaljenih obravnavah.
Spomnil je, da je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec skozi zgodovino trdno vpeta v prostor Koroške. »Resnično, če je kdo, smo vsi občanke in občani tukaj na Koroškem ter širše ponosni na vse vas, ki zagotavljate tisto, kar človek najbolj rabi takrat, ko je bolan, to je zdravje,« je dejal.
Ob prvi obletnici samostojnega oddelka je poudaril tudi pomen nadaljnjega razvoja bolnišnice in podpore lokalnega okolja. »Ta naša bolnišnica napreduje v dobro vseh nas,« je dodal.
Hkrati pa zgodovina oddelka kaže, da tehnološki razvoj sam po sebi ni dovolj. Za njim stojijo ljudje: zdravniki, inženirji, medicinske sestre, laboratorijski sodelavci in drugi strokovnjaki, ki so skozi desetletja vztrajali pri razvoju dejavnosti.
Danes ima Splošna bolnišnica Slovenj Gradec sodobno opremo, nove prostore in samostojen oddelek, predvsem pa ekipo, ki želi nadaljevati razvoj nuklearne medicine in bolnikom Koroške omogočiti zahtevno diagnostiko in zdravljenje čim bližje njihovemu domu.
