Obstajajo trenutki, ko se človek zave, kako neprecenljivo je življenje. Ko se čas za hip ustavi, ko se svet okoli nas spremeni v negotovost in ko je vsaka naslednja sekunda pomembnejša od vsega, kar smo še trenutek prej imeli za samoumevno. Za Mitjo Osojnika je bil tak trenutek usoden preizkus, ki bi se lahko končal tragično.
Ko se je nenadoma zgrudil in mu je zastalo srce, ni mogel vedeti, da se bo njegovo življenje za vedno spremenilo. O tem, kaj se je dogajalo okoli njega, se danes spominja le delčkov. A nekaj je neizpodbitno: pravočasna pomoč ljudi mu je omogočila, da je dobil novo priložnost.
Za njim je ostala izkušnja, ki je ne more razumeti vsak. Šele ko človek spozna, kako blizu je bil smrti, zares dojame, da je lahko že en sam pravočasen odziv neprecenljiv. In prav zato ima reševalec Miha Kos, ki mu je v najtežjem trenutku priskočil na pomoč, v njegovi zgodbi posebno mesto.
Kako se zahvaliti nekomu, ki ti je pomagal ostati živ? Kako najti besede za človeka, zaradi katerega lahko še naprej objameš svoje najbližje, se veseliš novih dni in načrtuješ prihodnost?
Ob snidenju človeka, ki je preživel srčni zastoj, in njegovega rešitelja se je v enem samem trenutku zbralo vse tisto, česar ni mogoče izmeriti: olajšanje, ganjenost, veselje in hvaležnost, ki se je ne da opisati z besedami.
"Res, iz srca hvala," je bil prvi stavek, ki je Mitji šel z jezika. "Ne najdem besed, kako bi se zahvalil. Da narediš nekaj takega, poskrbiš, da ima tisti človek normalno življenje naprej, ima družina očeta in moža, je nekaj, kar se ne da opisati," je misli strnil Mitja.
Srečanje je nosilo prav posebno težo. Na eni strani je človek, ki je dobil drugo priložnost, na drugi pa človek, ki je s svojim odzivom pomagal, da ta priložnost sploh obstajala.
Mitjeva zgodba pa se ne konča pri tem, da je preživel. Prav nasprotno. Izkušnja ga je spodbudila, da želi tudi sam pomagati ljudem, ki bi se nekoč lahko znašli v podobni stiski. Odločil se je, da bo postal prvi posredovalec: nekdo, ki je usposobljen za ukrepanje v nujnih zdravstvenih primerih in lahko pomaga še pred prihodom reševalcev.
"Mreža prvih posredovalcev je v Sloveniji dobro vpeljana, vsekakor pa je pristop lokalnega prebivalstva, sploh iz periferije, izjemno pomemben. Ko se enkrat priučiš, imaš več znanja in vsekakor lažje ukrepaš, ko je to potrebno," dodaja Miha Kos.
Mitja Osojnik je dobil priložnost, da nadaljuje svojo življenjsko pot. Njegova izkušnja ga je naučila, da zdravje in življenje nista samoumevna ter da je pomoč sočloveku lahko največje darilo, ki ga lahko ponudimo.
Včasih je najlepši dokaz človečnosti prav to, da se nekdo, ki je nekoč ležal brez zavesti, danes lahko postavi pred svojega rešitelja, ga pogleda v oči in mu izreče tisto najpreprostejšo, a najpomembnejšo besedo: HVALA.
