Kljub veliki razširjenosti vprašljivih spletnih vsebin je njihovo resničnost preverilo le 39 odstotkov tistih, ki so jih opazili, oziroma približno 439.000 prebivalcev.
Preostalih 61 odstotkov informacij ni dodatno preverjalo. Med njimi jih je večina, 77 odstotkov, navedla, da so že vedeli, da je informacija ali njen vir nezanesljiv. Skoraj petina pa resničnosti ni preverjala zaradi pomanjkanja ustreznega znanja oziroma ker se jim je preverjanje zdelo prezahtevno.
Mladi pogosteje naletijo na dvomljive informacije
Podatki razkrivajo tudi razlike med generacijami. Med mladimi, starimi od 16 do 24 let, je neresnične ali dvomljive spletne vsebine opazilo kar 87 odstotkov vprašanih, med prebivalci, starimi od 65 do 74 let, pa 44 odstotkov.
Mlajši so tudi pogosteje preverjali resničnost informacij. Med prebivalci, starimi od 16 do 34 let, jih je to storilo 52 odstotkov, med starejšimi od 65 do 74 let pa le 22 odstotkov.
V času vse večje uporabe družbenih omrežij in umetne inteligence postaja sposobnost prepoznavanja zavajajočih vsebin vse pomembnejša. Podatki kažejo, da številni prebivalci vprašljive informacije sicer prepoznajo, vendar jih precej manj tudi dodatno preveri.
