Pri zapletih po estetskih posegih, opravljenih v tujini, gre najpogosteje za vnetja in težave pri celjenju, odmiranje tkiv, redkeje krvavitve, saj se le te običajno pojavijo v zgodnjem pooperativnem obdobju oz. neposredno po posegu. Lahko nastopijo tudi težave zaradi kirurškega materiala ali vsadkov, je za STA pojasnil vodja kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Klemen Rogelj.
V primeru vnetij ni vedno možno zgolj ambulanto zdravljenje, ampak je potrebno tudi bolnišnično zdravljenje. Pogosto so potrebni dodatni kirurški posegi, zaradi potrebe po čiščenju vnetnih kolekcij in ran, lahko tudi odstranitve morebitnih mrtvin, je opisal.
“Ker gre v teh primerih za stanja, ki brez ukrepanja in zdravljenja lahko pomenijo dodatno slabšanje splošnega zdravstvenega stanja in hujše zaplete, vključno s sepso in življenjsko ogroženostjo, so storitve večinoma nujne in kot take krite iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Smrtnih primerov na našem oddelku po tovrstnih posegih se v zadnjih 10 do 15 letih ne spomnim,” je navedel Rogelj.
Pojasnil je, da je pred estetskimi posegi priporočen ambulanti pregled, ki je izveden ločeno od operativnega posega, da lahko ob informiranosti o posegu in možnih zapletih posameznik neobremenjeno razmisli in po potrebi pridobi dodatne informacije. V primeru odhoda na poseg v tujino pa je običajno zaradi poti in oddaljenosti bistveno težje imeti dovolj časa za premislek in dodaten posvet, saj je to povezano s potnimi stroški, dolžino bivanja v tujini, predhodno rezerviranih letalskih kart itd., je opozoril.
Osebam, ki se odločajo za tovrstne posege v tujini, svetuje tudi razmislek o vprašanjih, kot so, kako in kdo bo reševal morebitne zaplete in ali se bodo dnevno oz. tedensko vozili 300 kilometrov daleč ali leteli z letalom na preglede.
“UKC Ljubljana nima posebnih smernic glede odločanja za estetske posege v tujini oz. bi lahko rekli, da jih odsvetujemo. Ne glede na to, ali gre za poseg v Sloveniji ali tujini, pa je vedno priporočeno pridobiti čim več informacij o ustanovi in usposobljenosti kirurga, ali ima primerno specializacijo in licenco za opravljanje tovrstnih posegov in ali ima znanje in možnosti reševanja morebitnih zapletov,” je navedel Rogelj.
Pomembno je, da so to preverljive informacije, morda “iz prve roke” od nekoga, ki je podoben poseg že imel. “Dandanes so spletne strani in ostali sodobni kanali informiranja lahko zelo nepopolni in enostranski ter obenem tudi zavajajoči, vključno z lažnimi profili,” je opozoril.
Ob tem je spomnil še, da je na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije iskalnik zdravnikov, kjer lahko zainteresirani preverijo podatke o zdravnikih z veljavnimi licencami za posamezne tipe specializacij.
V javnosti odmeva smrt 44-letne Korošice, ki je v bolnišnici v Turčiji umrla po lepotnem posegu v tej državi. Po posegu na kliniki naj bi se njeno zdravstveno stanje poslabšalo in zapletlo. Morala je na zdravljenje v turško bolnišnico, kjer pa je v začetku januarja umrla. Uradni vzrok smrti za zdaj sicer ni znan.
V zadnjih letih je Turčija cilj številnih tujih državljanov, ki se tja odpravijo na estetske posege, ker so v Turčiji cenovno dostopnejši kot v njihovih domovinah.
Vir: STA
