Poleg delovanja za potrebe bolnišnice, deluje oddelek tudi za potrebe regije in medbolnišnično. Vizija vodstva in zaposlenih na Oddelku za mikrobiologijo je dosegati najvišjo strokovno raven med primerljivimi laboratoriji v slovenskem prostoru.
V času epidemije covida-19 se je na rezultate brisov čakalo tudi 48 ur, ker pa imajo svoj oddelek za mikrobiologijo, so rezultate brisov, ki so jih po potrebi odvzeli sprejetim v bolnišnico, imeli v uri in pol. To pa je bistveno prispevalo pri organizaciji obravnave bolnikov, so danes spomnili na slovesnosti ob okroglem jubileju oddelka.
Janez Lavre, dr. med., direktor SB Slovenj Gradec: »Sloveniji smo bile samo 3 bolnišnice, ki smo imele svoje mikrobiološke laboratorije. Ponosni smo, da smo že 30 let v tej sredini. V lanskem letu je tudi UKC Ljubljana pridobil dovoljenje za delo za mikrobiološki laboratorij, kar je zelo pomembno. V prihodnosti bo smiselno in ekonomično preusmeriti mikrobiološke laboratorije v ostale bolnišnice. Vsem zaposlenim na Oddelku za mikrobiologijo iskreno čestitam ob njihovem jubileju. Prepričan sem, da bomo v medsebojnem razumevanju zmogli v skupnem sodelovanju.«
Doc. dr. Natalija Krajnc, dr. med., strokovna direktorica: »Še zlasti v zadnjih letih, ko smo se spopadali z zahtevnimi epidemiološkimi krizami, se je za delovanje naše bolnišnice izkazalo vitalnega pomena, da razpolagamo z lastnim mikrobiološkim laboratorijem, saj si brez te ključne dejavnosti ne znam predstavljati strokovno vzdržnega delovanja naše bolnišnice. Vedno znova tako jasno prepoznavamo nujnost umestitve mikrobioloških laboratorijev v bolnišnično okolje, kar je pogoj za varno in kakovostno obravnavo bolnikov. Sodelavcem laboratorija se ob tej lepi obletnici zahvaljujem za njihovo predano in požrtvovalno, premnogokrat dodatno delo, ki so ga izkazovali skozi desetletja njihovega dela, še zlasti pa v posebej zahtevnih zadnjih letih. Ponosni smo na njihove dosežke in na zavidljivo raven kvalitete, ki jo nenehno dokazujejo.«
Irena Piltaver, dr. med., predstojnica Oddelka za mikrobiologijo: »Klinična mikrobiologija ni samo laboratorijska smer, je bistven segment pri zdravljenju okužb in preprečevanju okužb. Spada v bolnišnično okolje, saj so na ta način potrebe pacientov zagotovljene na najbolj dostopen, hiter in racionalen način. Tehnološki razvoj na področju klinične mikrobiologije je izjemen. Aparati postajajo miniaturni in približujejo naše preiskave k bolniku. Rezultati preiskav so natančni in hitri (dober primer je PCR aparat za testiranje na Sars-Cov-2, ki je v SB Slovenj Gradec, v Urgentnem centru dostopen 24 ur na dan). Kako pomembno je delovanje mikrobiološkega laboratorija v bolnišničnem okolju, se je pokazalo v času epidemije. Takrat so bili rezultati PCR preiskav na Sars-Cov-2 zdravnikom dosegljivi v uri in pol (v tem času je bilo na te preiskave sicer potrebno čakati tudi do 48 ur). Velik pomen ima klinična mikrobiologija znotraj bolnišnice tudi pri preprečevanju okužb z večkrat odpornimi bakterijami proti antibiotikom, ki so lahko vzrok številnim zapletom pri zdravljenju bolnikov. Centralni laboratorijski sistemi ne gredo več v korak s potrebami bolnika. Klinična mikrobiologija spada v bolnišnico. Bolniki potrebujejo razvoj klinične mikrobiologije v smeri, ki bo služila njihovemu zdravju, ne pa kapitalu.«
Poleg omenjenih dveh bolnišnic ima mikrobiološki laboratorij tudi Splošna bolnišnica Nova Gorica, lani pa je dovoljenje pridobila tudi pediatrična klinika v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je povedala Piltaver Vajdec.
Oddelek sicer preiskave izvaja tudi za zdravstvene domove in domove za starejše na Koroškem ter tudi za Splošno bolnišnico Jesenice. Skupno so lani na oddelku opravili skoraj 121.000 preiskav.
Vir: SB Slovenj Gradec in STA
