V Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec je v četrtek, 12. novembra, potekal strokovni panel »Talent ne pozna ovir«. Namenjen je bil izmenjavi dobrih praks pri zaposlovanju, vključevanju in razvoju mladih, med njimi mladih z invalidnostjo.
Zbrane je pozdravila Blanka Pečnik Črnko, vodja Območne službe Velenje Zavoda RS za zaposlovanje. Opozorila je, da je na območni službi precejšnje število mladih brezposelnih, med njimi tudi mladih invalidov, zato so takšni dogodki po njenih besedah zelo dobrodošli.
»Življenjepis ne pove vedno celotne zgodbe«
Prvi del razprave, ki ga je moderirala Anita Troha Ferjančič, je bil namenjen vprašanju, kako mlade privabiti, zaposliti in jih dolgoročno obdržati.
Sogovorniki so ugotavljali, da življenjepis ne pove vedno celotne zgodbe. Mladi svojih prednosti pogosto ne znajo izpostaviti, zato je pomembno, da jim delodajalci ponudijo priložnost za osebni pogovor.
Pokazalo se je tudi, da mladim poleg plače veliko pomenijo dobri odnosi, občutek sprejetosti, varnost, možnost napredovanja in to, da so njihova mnenja slišana.
Žiga Repanšek, zaposlen v podjetju TAB, je opozoril na pomen jasnih pričakovanj ob vstopu v delovno okolje. »Pomembno je, da je opis dela jasen in da mladi vedo, kaj se od njih pričakuje,« je povedal.
Kadrovica istega podjetja Vlasta Čremošnik je izpostavila sodelovanje s šolami, štipendijske programe in praktična usposabljanja. »Najboljša reklama za podjetje so zadovoljni zaposleni,« je dejala.
Bernarda Vošner Kamenik, svetovalka pri Zavodu RS za zaposlovanje, je opozorila, da mladi brez delovnih izkušenj ali končane formalne izobrazbe pogosto težje pridejo do prve zaposlitve, čeprav imajo veliko motivacije.
Aleksandra Gantar, svetovalka za mladinske dejavnosti v Mladinskem centru Dravograd, je povedala: »Mladi želijo vedeti, kaj bodo delali, ter imeti občutek, da lahko prispevajo in napredujejo.«
Kot ključna dejavnika uspešnega uvajanja sta bila izpostavljena mentorstvo in dobra komunikacija, pa tudi okolje, v katerem so napake razumljene kot del učenja.
Drugi del razprave je bil namenjen zaposlovanju mladih z invalidnostjo. Sodelovale so Andreja Pezdirc Vehovar, rehabilitacijska svetovalka pri Zavodu RS za zaposlovanje, Ana Žaže Kogelnik iz podjetja Lesarstvo Žaže ter Marjetka Štepic, socialna delavka, in Nika Jalšovec, specialna klinična psihologinja, obe z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča.
Strinjale so se, da je treba v ospredje postaviti kompetence in potenciale posameznika, prilagoditve pa načrtovati skupaj z zaposlenim – ne izhajati iz domnev.
»Ne sprašujmo o invalidnosti, temveč o tem, kaj posameznik potrebuje za uspešno opravljanje dela,« je poudarila klinična psihologinja.
Prilagoditve so lahko povsem konkretne: ustrezna oprema, večji zaslon, primeren stol, dostopna klančina, jasno strukturirane naloge ali dodatna podpora mentorja. Pomembno je, da delodajalec pomoči ne predpostavlja vnaprej, temveč se o potrebah dogovori z zaposlenim.
Marjetka Štepic je opozorila na pomen spremljanja skozi celoten proces: »Pomembno je, da oseba ve, na koga se lahko obrne, in da podpora ostane prisotna tudi po zaposlitvi.«
Andreja Pezdirc Vehovar pa je poudarila, da številni primeri uspešnih zaposlitev dokazujejo, da so osebe z invalidnostjo lahko izjemno predani in dolgoročno uspešni sodelavci, če dobijo priložnost in ustrezno podporo.
Na panelu so bile predstavljene spodbude in programi Zavoda RS za zaposlovanje, med njimi Zaposli.me, PUM-O in usposabljanje na delovnem mestu. Na stojnicah sta se predstavila Študentski servis Zavoda RS za zaposlovanje in projekt Učne delavnice.
Vanja Nardin Ukmar je predstavila storitve projekta Krepitev mreže pisarn za delodajalce, med njimi pozaposlitveno podporo, inkluzivno oblikovanje delovnih mest, prvo podeljevanje priznanj »dober zaposlovalec« in raziskavo o fluktuaciji zaposlenih.
Dogodek je organizirala Območna služba Velenje Zavoda RS za zaposlovanje v okviru projekta Krepitev mreže pisarn za delodajalce, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad plus.
