V Koprivni pripravljajo tradicionalno lepo nedeljo s sveto mašo in “rajanjem” s skupino Zapev (FOTO)

Na območju Občine Črna na Koroškem, na strmem pobočju jelenovega vrha na višini 1221 m, v bližini meje z Avstrijo, stoji podružnična cerkev sv. Ane, ki je posvečena Marijini materi Ani, ki skupaj z Jaohimom goduje 26. julija. Svetnica je priprošnica za srečen zakon, porod in za obdarjenost z otroki ter zavetnica proti neurju. Poseben pečat in prepoznavnost pa ji daje “črna Marija z Jezusom”. Pri tej cerkvi pa bo jutri, 28. 7. 2019, potekala že tradicionalna lepa nedelja s sveto mašo in druženjem ter zabavo pod lipami na planinski turistični kmetiji Kumer.

Ena od legend o črni Mariji pravi, da so jo leta 890 našli ovčji pastirji na obali Sicilije. Naplavljeno krsto s črno Marijo so pokopali v bližnjo votlino in kmalu za tem se je iz votline začela širiti čarobna svetloba in slišalo se je angelsko petje.

Gotska cerkev sv. Ane z oltarjem Črne Marije je grajena zelo preprosto, veliko pa prispeva k enotni podobi lepe Koprivske pokrajine. Domačija Jelen ob cerkvi, je izjemno lepa kmetija in je kot celota enkraten narodopisni spomenik. Cerkev sv. Ane v Koprivni je preprosta enoladijsko zasnovana prostornina, v katero vodi polkrožen portal na severni steni ladje. Vsa okna v ladji so pravokotne oblike. Tudi ladja sv. Ane je pravokotne oblike in je v notranjosti pokrita s plitvim banjastim obokom iz 17. stoletja. Cerkev se zaključi na vzhodu v kratkem gotskem tristrano zaključenem koru. Med zaključenimi stranicami prezbiterija je stena predrta s tremi šilastoločnimi gotskimi stranicami, od tega imata stranski dve v krogovičje vrisana dva plitva trilista.

Maše v Koprivni se lahko udeležite ob 11. uri, po maši pa sledi veselo rajanje s skupino Zapev.

V hebrejščini Ana pomeni milost, ljubezen, molitev. Sveto pismo pozna dve svetnici Ani, prvo v novi zavezi kot Marijino mater in drugo v stari zavezi kot mater Samuela. Cerkev posvečenih sv. Ani je na Slovenskem veliko, preko 70, v njeno čast pa je tudi več božjih poti.

Svetnica je priprošnjica za srečno poroko, srečen porod ter srečen, z otroki poln zakon, na Slovenskem pa je bila sv. Ana tudi priprošnjica za srečno zadnjo uro. Praznik njenega godu se menda pojavi šele konec 12. stoletja, v zahodnem svetu pa se njeno čaščenje pojavi šele po 16. stoletju, ko je leta 1584 Gregor XIII. zapovedal njen god za vso Cerkev. Predvsem kapucini, karmeličani in benediktinci so spodbujali njeno čaščenje, svoje je pripomogla tudi likovna umetnost z deli, ki so prikazovali motiv sv. Ane Samotretje ali marijanske motive Marijinega rojstva.

Nekaj utrinkov lanske lepe nedelje pri sv. Ani.

Veselo pa bo menda tudi jutri, vsaj tako pravijo organizatorji, ki dodajajo, da bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo.

Vir: http://www.kleindenkmaeler.at – Simona Javornik, Likovna dediščina cerkva Mežiške doline. Katalog, Ravne na Koroškem, 2002 , str. 92-94. Spletna stran Občine Črna na Koroškem.