Zaradi posledic obeh bomb, ki jima je 15. avgusta sledila kapitulacija Japonske in s tem konec druge svetovne vojne tudi v Aziji in na Pacifiku, je po ocenah do decembra 1945 umrlo več kot 200.000 ljudi.
V eksploziji bombe, poimenovane “Little boy” oz. Mali deček, ki je eksplodirala nad Hirošimo, je praktično takoj umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je za posledicami skupno število žrtev doseglo okoli 140.000.
Tri dni po Hirošimi je bomba z imenom “Fat man” ali Debelinko eksplodirala še nad Nagasakijem. Takoj je umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno naj bi posledice zahtevale več kot 70.000 žrtev.
Hirošima danes po vsem svetu velja za simbol grozot vojne ter s tem prizadevanj za mir in svet brez jedrskega orožja. To so običajno tudi glavna sporočila spominskih slovesnosti, ki potekajo v mestu ob obletnicah napada.
Današnjih slovesnosti se bodo predvidoma udeležili predstavniki 120 držav in regij, med njimi tudi predstavniki Izraela, Palestine in Ukrajine. Predstavnik Rusije se že drugo leto zapored naj ne bi udeležil slovesnosti, se bo pa obletnice prvič po štirih letih udeležil predstavnik Belorusije.
Japonska tokrat prvič ni pošiljala vabil izbranim državam, temveč je vse države in regije obvestila o prireditvi.
In še ena zanimivost: Ob današnji 80. obletnici eksplozije atomske bombe v Hirošimi v ljubljanskem botaničnem vrtu ponosno spremljajo rast ginkov, ki so jih vzgojili iz semen drevesa, ki je kot najbližje udaru preživelo to eksplozijo. Drevesa nameravajo še letos posaditi pri fakultetah ob Večni poti v Ljubljani in v kampusu Livade v Izoli.
Sadike dreves, za katere skrbijo v Botaničnem vrtu so torej potomci enega izmed redkih dreves, ki je ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi preživelo, in sicer v radiju enega kilometra od središča atomskega udara. Bilo je edino drevo, ki je ostalo in bilo hkrati najbližje atomskemu udaru, je navedel vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon. Semena so iz Japonske dobili med drugim na pobudo aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi, odvrženi na Hirošimo, Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi.
Semena so posejali leta 2013, od takrat pa so jih vzgojili v primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto ob novih fakultetah na Večni poti zraven nasada japonskih češenj. Večja drevesa pa so predvidena za zasaditev v kampusu Livade v Izoli. Vzgojili so devet dreves dvokrpega ginka in 18 dreves japonskega koprivovca, katerih posaditev predvidevajo, da bo možna že v letošnjem letu, je sporočil Jože Bavcon.
Ta drevesa so normalno razvita, v tem pa je tudi vitalnost teh dreves, da kljub vsemu ohranjajo enako moč in rast kot prvotne vrste, je izpostavil. Ginko pa je tudi poznan po tem, da je preživel vse mogoče izredne katastrofe, kot je izumrtje dinozavrov, številne ledene dobe in je še vedno ena izmed najvitalnejših vrst, ki zaradi odpornega genotipa raste v vsakih, še tako slabih razmerah.
Bavcon je ob tem dodal, da drevesa Hirošime, tako kot tudi japonske češnje, prinašajo sporočilo miru. Z nekaj semeni ginka in japonskega koprivovca, ki so jih dobili iz Japonske, nadaljujejo tradicijo dobrega sodelovanja s kulturo Japonske. Prav simbolika drevesa, ki je oživelo po atomskem udaru, je postala simbolika miru, ki se ohranja še danes, za kar se zavzemajo tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu, so še sporočili iz te institucije.
Vir: STA
