Search
Close this search box.

V Črni so razpravljali o zaposlitvenih možnostih za osebe z motnjami v duševnem razvoju

Z namenom osvetliti zakonodajne možnosti zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju in izmenjati izkušnje glede njihovega vključevanja na trg dela so v Črni na Koroškem pripravili posvet, na katerem so danes ugotavljali, da obstaja veliko dobrih praks, hkrati pa tudi številne ovire na poti do zaposlitve oseb, ki imajo omejitve.

Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna, ki je organizator celodnevnega posveta z okroglo mizo, je sredi projekta deinstitucionalizacije. V okviru tega in še enega projekta bodo iz centralne stavbe v Črni v več bivalnih enot po Koroški do konca leta 2023 preselili skupno okoli sto oseb.

Načrtovana selitev uporabnikov pa zahteva tudi intenzivno prilagoditev vsebinskega dela, v okviru katerega iščejo ustrezne individualne prilagoditve za bivanje v lokalnih okoljih, hkrati CUDV Črna razvija tudi možnosti zaposlitve za uporabnike, ki bodo nadgradile in še dodatno spodbudile socialno vključenost in omogočile enakost v družbi za vse, je danes zbranim dejala direktorica CUDV Črna Dalja Pečovnik.

Na posvetu so predstavili rezultate nekaterih domačih in tujih raziskav ter več primerov izkušenj in dobrih praks, kako vključiti osebe z motnjami v duševnem razvoju v delo in zaposlovanje.

Zelo dobre izkušnje s sodelovanjem s CUDV Črna in uporabniki tamkajšnjih storitev imajo na Občini Črna na Koroškem, kjer uporabnikom že vrsto let pogodbeno nudijo zaposlitev. Trenutno v okviru občinskega režijskega obrata delajo trije uporabniki iz CUDV in po besedah županje Občine Črna na Koroškem Romane Lesjak so ti zelo zanesljivi, odgovorni in med drugim tudi ob vikendih poskrbijo za to, da je Črna čista. “Smo prav veseli, da jih imamo v svoji sredini,” je dejala županja. Meni, da je zaposlitev oseb s posebnimi potrebami za delodajalca kvečjemu dodana vrednost, in ne primanjkljaj. “Tudi oni so sposobni marsikaj opraviti,” je ocenila.

Uporabniki CUDV Črna so sicer zaposleni tudi v varstveno-delovnih centrih, v delavnicah pod posebnimi pogoji po vsej Koroški, prek katerih so povezani z več podjetji, za katere opravljajo kooperantska dela. Poleg tega se uporabniki CUDV zaposlujejo tudi v različnih podjetjih, kot je denimo Cablex-M, in pri zasebnikih.

A se pri zaposlovanju uporabnikov soočajo tudi z ovirami, za katere Žana Avberšek iz CUDV Črna ugotavlja, da nekatere mogoče niti še niso toliko znane, da bi zanje že bila uveljavljena kakšna rešitev. Med drugim ugotavlja, da institucije, ki sodelujejo na poti do zaposlitve, premalo poznajo populacijo oseb z motnjami v duševnem razvoju in tudi pravice, ki jim pri zaposlovanju pripadajo. Pojavljajo se dileme, ali bi posamezna oseba uspešno zmogla opraviti preglede v okviru medicine dela, težave so povezane tudi s prehodi med statusi in pravicami, ki iz tega izhajajo.

Če so raziskave pred 30 leti govorile, da ta populacija potrebuje najpreprostejša dela, pa danes mednarodne in tudi naše raziskave to ovržejo, pa je izpostavila profesorica Erna Žgur z ljubljanske pedagoške fakultete. “To pomeni, da ta populacija zmore bistveno več, a je treba tako delo poiskati glede na njihove zmožnosti,” je dodala. Po njenih beseda zmorejo tudi kompleksna dela.

Da je skozi leta prizadevanj možno preseči marsikatere ovire in tabuje, kažejo tudi izkušnje, ki jih je predstavila podjetnica Lenka Puh, ki v ospredje svojega delovanja postavlja humanizacijo delovnih mest.

Direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc pa je med drugim dejala, da podatki o stanju na trgu dela zaenkrat ne kažejo tega, da bi se doslej ukrepi države za vključenost vseh invalidov na trg dela dejansko odražali v številkah. Sabina Žibret z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je med drugim povedala, da skupaj z omenjenim inštitutom pripravljajo strategijo deinstitucionalizacije, ki bo služila kot vodilo na tem področju. Predvidoma bo pripravljena do konca leta.

Dogodki

Z namenom osvetliti zakonodajne možnosti zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju in izmenjati izkušnje glede njihovega vključevanja na trg dela so v Črni na Koroškem pripravili posvet, na katerem so danes ugotavljali, da obstaja veliko dobrih praks, hkrati pa tudi številne ovire na poti do zaposlitve oseb, ki imajo omejitve.