Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni, strožji pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.
Zaradi epidemije pa je novembra sprejeti šesti protikoronski zakon ta rok podaljšal in določil, da morajo visokošolski zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati ob drugem podaljšanju akreditacije.
V skladu z novelo mora sicer visokošolski zavod pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda pridobiti najmanj vsakih pet let.
Zahtevo za oceno ustavnosti določbe protikoronskega zakona, ki govori o akreditacijah, je sprožil nekdanji rektor mariborske univerze Danijel Rebolj. Ocenil je, da je do spremembe v protikoronskem zakonu prišlo brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije.
Prepričan je, da določba pomeni nedopustno poseganje v postopke reakreditacij, ki so v teku, in opozoril, da je bilo s sprejetjem sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma volivcem onemogočeno, da bi na zakon vložili zahtevo za razpis referenduma.
Ustavno sodišče je januarja letos sporočilo, da je člen o podaljševanju akreditacij do končne odločitve zadržalo, danes pa, da ga razveljavlja.
Kot so v obrazložitvi spomnili ustavni sodniki, je DZ nedopustnost referenduma o protikoronskem zakonu utemeljil s tem, da gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave, torej za zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ustavno sodišče je tako presojalo, ali gre pri omenjeni določbi za nujni ukrep za odpravo posledic naravne nesreče.
DZ in vlada bi po navedbah ustavnega sodišča morala utemeljiti, da gre v konkretnem primeru za zakon o nujnih ukrepih, pri čemer morajo razlogi v bistvenem izhajati že iz sklepa o nedopustnosti referenduma. Vendar pa v tem primeru po njihovi presoji ta zahteva ni bila izpolnjena. Vpliva epidemije na možnost izpolnjevanja strožjih pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda namreč vlada in DZ nista izkazala oziroma razumno utemeljila, so navedli.
Zato je ustavno sodišče že iz tega razloga ugotovilo neskladje omenjenega člena protikoronskega zakona z ustavo in ga razveljavilo.
Ustavno sodišče je določilo tudi način izvršitve svoje odločitve. Odločilo je, da Nakvis pri obstoječih visokošolskih zavodih izpolnjevanje strožjih pogojev preveri pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda po uveljavitvi novele.
Odločbo je ustavno sodišče sprejelo soglasno, sodnik Klemen Jaklič je dodal pritrdilno ločeno mnenje.
Določbi šestega protikoronskega zakona so nasprotovali v opozicijskih strankah LMŠ, Levica, SD in SAB. Prav tako so nasprotovali sklepu o nedopustnosti referenduma, ki ga je sicer DZ izglasoval z 51 glasovi za in 29 proti.
