Epidemija covida-19 je zaznamovala letošnjo generacijo študentov, ki se je morala tako rekoč čez noč spopasti z učenjem na daljavo. V času izrednih razmer je izvajanje študijskega procesa na daljavo na vseh slovenskih univerzah po mnenju rektorske konference potekalo uspešno in brez večjih težav ter se ni zatikalo.
“Delo na daljavo se je izkazalo kot dobra možnost za izvedbo posameznih oblik dela s študenti in v bodoče velja razmislek, če bi takšen način dela vpeljali v redno delo ali v delo, ko zbiranje večjega števila študentov ni primerno v prostorih univerz,” je za STA ocenil predsednik rektorske konference in rektor mariborske univerze Zdravko Kačič.
Poudaril je, da je danes težko govoriti o tem, na kakšen način bodo začeli študijsko leto 2020/21, vsekakor si na univerzi želijo osebnega stika s študenti. Še posebej pomembno je, da bi na takšen način na fakultetah sprejeli bruce. “Prvi stik z univerzo, ki bo Alma Mater v prihodnjih letih študija, je zelo pomemben. Prav gotovo pa je pomembno tudi to, da morajo imeti študentje stik z akademsko skupnostjo in študentskim življenjem,” je dejal.
Zagotovo bodo, tako kot doslej, na mariborski univerzi upoštevali priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter ukrepe vlade, saj je zdravje tako študentov, visokošolskih učiteljev in vseh drugih, ki sooblikujejo visokošolski prostor, na prvem mestu. “Če bo treba študijsko leto začeti virtualno, smo na univerzi na to pripravljeni in bomo pedagoški proces izvedli na daljavo, saj so visokošolski učitelji našli inovativne načine za delo s študenti, da ti pridobijo kompetence, predvidene z akreditiranimi študijskimi programi,” je dodal Kačič.
Nujnost definiranja pedagoškega dela na daljavo
Tudi na ljubljanski univerzi ves čas spremljajo epidemiološke razmere v Sloveniji in tujini, prav tako priporočila pristojnih institucij. “V skladu z njihovimi priporočili bomo tudi v prihodnje sprejemali odločitve glede izvedbe študija. Za novo študijsko leto načrtujemo klasično izvedbo študija ob upoštevanju varnostnih ukrepov, v primeru slabih epidemioloških razmer pa smo pripravljeni tudi na spletno izvedbo,” je za STA poudaril rektor ljubljanske univerze Igor Papič.
Ob tem je izpostavil nujnost ureditve zakonskega definiranja pedagoškega dela v virtualnem okolju. “Gre predvsem za zagotavljanje ustrezne kakovosti, ki mora biti primerljiva s klasično izvedbo študija. Pomembno je tudi vrednotenje neposredne pedagoške obveznosti pri delu na daljavo,” je dejal Papič. Dodal je, da je univerza podala pobudo rektorski konferenci, naj sproži ustrezno razpravo in po potrebi pristojnemu ministrstvu predlaga določene sistemske spremembe.
Na ljubljanski univerzi so sicer zadovoljni, da so z delom na daljavo lahko končali poletni semester. Dokončna analiza celotnega dogajanja pa bo mogoča po končanem izpitnem obdobju, ki bo pokazalo, kako uspešno so študenti usvojili snov.
Da je temu vprašanju treba posvetiti posebno pozornost, in to ne samo za čas razglašenih izrednih razmer, temveč tudi zaradi potrebnega definiranja novih oblik dela, je prepričan tudi rektor Kačič. Kot je spomnil, je bilo dosedanje vrednotenje dela vezano v glavnem na izvedbo delovnega in pedagoškega procesa na sedežu delodajalca.
Na različne scenarije pedagoškega procesa ob morebitnem novem valu epidemije covida-19 jeseni se pripravljajo tudi na primorski univerzi. “S pripravami bomo predvidoma končali do 1. avgusta, ko bomo o načinu izvajanja kontaktnih ur v jesenskem semestru obvestili tudi študente. Trenutno kaže, da bodo vsaj del študijskega procesa primorani izvajati v virtualnem okolju,” je za STA sporočila Alenka Paulin iz službe za komuniciranje primorske univerze.
Pozivi po ohranitvi študijskega procesa v živo
Senat ljubljanske filozofske fakultete je ob koncu študijskega leta in ob pripravi na novo študijsko leto v izjavi za javnost izpostavil, da je neposredna izvedba študijskega procesa na fakultetah temelj univerzitetnega izobraževanja. S pozivom opozarjajo na nujnost ohranitve visokošolskega študijskega procesa v živo. Prek spleta je mogoče ob premišljeni izvedbi posredovati del znanja, a je tudi to, kolikor je oropano študijskega in socialnega okolja, prostora srečevanja, ki ključno zaznamuje študijski proces, po prepričanju senata v pomembni meri okrnjeno.
Zato ni presenetljiva ugotovitev raziskave med študenti fakultete ob koncu pedagoškega procesa v poletnem semestru, da so med študijem na daljavo težje vzpostavljali motivacijo za študij, med slabostmi tovrstnega študija pa so pogosto izpostavljali prav umanjkanje socialnih stikov. Pri načrtovanju izobraževalnih procesov v jeseni je treba biti pozoren na dejstvo, da je bil v letošnjem poletnem semestru študij na daljavo le zasilna rešitev, so poudarili in dodali, da se je treba ob upoštevanju epidemioloških razmer vrniti k oblikam poučevanja v živo.
Piše Vlasta Ivić
