Občina Prevalje je za sanacijo doslej namenila približno 45 milijonov evrov ter izvedla približno dve tretjini vseh predvidenih del. Večinoma je šlo za sanacijo cestišč in plazov, finančno največji projekt pa je bila intervencijska gradnja dolinskega vodovoda takoj po poplavah. Postavili so nov most pri bencinskem servisu, gradnja mostu na cesti proti Lešam pa občino še čaka.
"Občine imamo likvidnostne težave tudi zaradi lastne krivde, ker gremo v določeno izvedbo investicije, še preden imamo pogodbo. Ker če bi čakali, da so vsi postopki zaključeni in pogodba podpisana, ne bi bili na dveh tretjinah, ampak mogoče na polovici sanacije," je ocenil Tasič.
Več koroških županov je opozorilo tudi, da je marsikdaj treba predvsem načrtovane cestne projekte dodatno pojasnjevati. Ocena škode v aplikaciji Ajda je namreč nižja od stroška sanacije, cilj pa je izvesti sanacijo tako, da bo prestala prihodnje ujme, je dejal Tasič. "Če vzpostavimo enako stanje, kot je bilo prej, nismo praktično ničesar naredili," je podčrtal.
Sanacijski projekti so v polnem teku tudi v Občini Ravne na Koroškem, kjer je sicer finančno največji projekt gradnja novega kulturnega centra. Prejšnji je bil v ujmi tako poškodovan, da so ga podrli in gradijo novega. Odprtje okoli šest milijonov evrov vredne naložbe načrtujejo oktobra.
"Veliko dela nas čaka še pri gozdnih cestah, ki vodijo do kmetij in na katerih se izvajajo tudi šolski prevozi," pa je opozorila županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. Izpostavila je pomanjkanje širšega interesa med gradbinci za izvajanje del v oddaljeni Črni. Želi si, da bi država zagotovila dodatne gradbene strokovnjake, s pomočjo katerih bi opravljali dodatni nadzor nad izvajanjem projektov sanacije. V občini so po oceni županje približno na polovici načrtovane sanacije, pod črto pa ocenjuje, da je bilo na Koroškem v okviru obnove po poplavah narejeno ogromno.
Tudi v Občini Dravograd so po besedah župana Antona Preksavca izvedli približno polovico načrtovane obnove. Skupno je bila njena vrednost ob začetku ocenjena na okoli 40 milijonov evrov, se pa v zadnjem času soočajo z zahtevami po "dodatnih utemeljitvah že pozitivno recenziranih projektov", kar podaljšuje postopke, je pojasnil. Med drugim morajo pojasnjevati, zakaj je na določenih odsekih potreben asfalt. "Potreben pa je ravno zaradi tega, da je infrastruktura odporna na vse te podnebne spremembe," je dodal.
Država obnavlja tudi v ujmi močno poškodovano cesto med Dravogradom in Ravnami na Koroškem. Rok za obnovo treh kilometrov ceste iz smeri Raven proti Dravogradu je po podaljšanju 10. avgust. Med železnico in Mežo stisnjena cesta bo, tudi zato, da bi v prihodnje lahko kljubovala narasli reki, ponekod tekla tudi do tri metre višje kot prej.
Medtem promet pri Otiškem Vrhu čez Mislinjo še vedno poteka po dveh montažnih mostovih. Kdaj bo zgrajen nov most, ni znano. Na seznamu za sanacijo so tudi otroška igrišča po Mežiški dolini, kjer so ugotovili presežene kritične vrednosti težkih kovin, ki jih je v ujmi prinesla narasla Meža.
Mežiški dolini bo več varnosti v prihodnje zagotavljal tudi suhi zadrževalnik, ki ga država gradi na Poljani pri Prevaljah. Gradnja se je zavlekla zaradi sanacije plazu nad območjem del.
