Ustavno sodišče je z odločbo, izdano konec septembra, ugotovilo, da sta drugi člen in prvi odstavek tretjega člena Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v neskladju z ustavo.
Za kaj gre
Neskladje se nanaša na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem zunaj javnega sektorja. Zakon je pri izračunu regresa upošteval tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred svojo uveljavitvijo 20. novembra 2025. To je veljalo tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala pred tem datumom, kot za tiste, ki so bili pozneje še zaposleni.
Ustava povratno veljavnost zakona dopušča le izjemoma, kadar to zahteva javna korist. Sodišče je ugotovilo, da državni zbor in vlada te koristi nista izkazala.
Spornih določb sodišče ni razveljavilo. Po njegovi presoji bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo že prejeta sredstva. Izdalo je ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo nobenih ukrepov.
Kaj pravijo trgovci
Na Trgovinski zbornici Slovenije so zapisali, da odločitev sodišča spoštujejo in razumejo, da ni želelo posegati v položaj delavcev. Hkrati opozarjajo, da po njihovem mnenju posledice protiustavnega zakona v celoti nosi gospodarstvo.
»Delodajalci so lani izplačali regres tudi za mesece, v katerih ta obveznost še ni obstajala,« so zapisali. Po njihovih ocenah, pripravljenih na podlagi vladnih izračunov, je ta del delodajalce v zasebnem sektorju stal več sto milijonov evrov.
Ukrep je po navedbah zbornice posebej prizadel trgovino, ki je delovno intenzivna dejavnost z nizko dobičkonosnostjo, in zlasti manjše trgovce. V zbornici pričakujejo, da bo zakonodajalec odločbo razumel kot opozorilo, da morajo predpisi, ki posegajo v stroške dela, nastajati pravočasno in v dialogu s socialnimi partnerji. Menijo tudi, da bi moral biti zimski regres vezan na poslovno uspešnost podjetja, takšna izplačila pa prostovoljna.
Odločba se nanaša na izplačilo za leto 2025. Pravica do zimskega regresa za leto 2026 velja naprej, znaša polovico minimalne plače, delodajalci pa ga morajo izplačati v osemnajstih dneh po izplačilnem obdobju za novembrsko plačo.
