Tema poudarja vključevanje ljudi z lastno izkušnjo duševnih težav, njihovih bližnjih in uporabnikov storitev v oblikovanje politik in storitev, Svetovna zdravstvena organizacija pa poudarja, da morajo biti vključeni kot enakovredni partnerji.
Na ministrstvu za zdravje ob tem opozarjajo, da je duševno zdravje odvisno tudi od družbenih razmer, odnosov, dela, bivanja in varnosti, zato skrb zanj presega zdravstvo. Kot ključna izpostavljajo preventivo in zgodnje prepoznavanje težav.
Količnik samomora je najnižji v desetih letih
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letu 2025 zaradi samomora umrlo 336 oseb. Samomorilni količnik je znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Preprečevanje samomora kljub temu ostaja eden ključnih javnozdravstvenih izzivov.
Slovenija področje razvija v okviru Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 in akcijskega načrta za obdobje 2025–2028. Letos ministrstvo podpira vrstniško podporo za odrasle in medvrstniško podporo za mlajše odrasle.
V zdravstvenih domovih deluje 22 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 19 centrov za odrasle. V njih sodelujejo strokovnjaki različnih poklicev, obravnava pa je zasnovana tako, da človek pomoč dobi v domačem okolju.
Prvi naslov je izbrani osebni zdravnik, pri otrocih in mladostnikih pediater. Pomoč nudijo tudi centri za krepitev zdravja in centri za duševno zdravje v zdravstvenih domovih.
Zbrane informacije o virih pomoči so na voljo v Mreži virov pomoči nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA. Mladi se lahko obrnejo tudi na spletno svetovalnico To sem jaz, ki jo vodi NIJZ, pomembne pa so tudi svetovalnice nevladnih organizacij.
