Koledovanje izvira iz rimskih časov in se je kot star predkrščanski narodni običaj ohranilo do danes. Od praznika sv. Štefana (26. decembra) pa do svetih treh kraljev (6. januarja) bodo koledniki, preoblečeni v svete tri kralje, po vsej Sloveniji, prinašali ljudem veselo novico, blagoslov, voščili in peli.
Prvi dan v mesecu so Rimljani imenovali calandae. Še posebno pomembne so bile kalende ob začetku leta. Tega dne so rimski meščani v hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali. Koledniki so bili vaški fantje, godci, ki so hodili od hiše do hiše in prepevali pesmi kolednice. S svojimi obhodi so združevali vas v skupnem prazniku.
Po Sloveniji je koledovanje večinoma nekako zamrlo po drugi svetovni vojni, nato pa je na pobudo Cerkve doživelo pravi preporod. Tega je omogočila nova naloga koledovanja, ki mu je dala nov smisel. Tako danes že 26. decembra pa do 6. januarja koledniki po vsej Sloveniji prinašajo ljudem veselo novico, blagoslov, voščijo, pojejo in obenem zbirajo prispevke za človekoljubne in pastoralne projekte slovenskih misijonarjev in misijonark po svetu.
Akcija z geslom Naše veselje za srečo drugih je iz leta v leto bolj sprejeta med odraslimi in otroki, navajajo v Misijonskem središču Slovenije, kjer v letu 2019 obeležuje častitljivo 25-letnico trikraljevske akcije. Koledovanje ljudi povezuje, med koledniki se pletejo prijateljstva, obiskanim, zlasti starejšim, osamljenim in bolnim, pa prinaša veselje in upanje.
Besedila pesmi kolednic so bila in so še skoraj v vsaki vasi drugačna, vendar imajo kolednice podobno vsebino. Prvi del pesmi je namenjen pozdravu hiši (Bog požegni hišo in ljudi, ki živijo notri v nji), v drugem delu pesmi prinašajo koledniki v hišo srečo, zdravje in dobro letino. (Bodi zdrava vam družina in živina …), v tretjem delu pesmi prosijo darov s praznične mize (v Savinjski dolini: Gospodinja in gospodar, kaj nam boste dali v dar? Poglejte, kaj naš bogi Tonč, za nami nosi prazen ronč).
Koledniki so v preteklih dneh že obiskali tudi župana Mute, Mirka Vošnerja, ki je s prijatelji delil fotografije na Facebook profilu in se jim ob tem tudi zahvalil: »Vesel sem bil nocojšnjega obiska domačih kolednikov, ki po starem slovenskem običaju na novega leta dan s pesmijo in lepimi željami obiščejo naše domove. Hvala vam za lepe želje, predvsem pa za ohranjanje tovrstne kulture slovenskega naroda«.
Običaj koledovanja gojijo tudi ravenski koledniki, člani KD Svitanje in MePZ župnije Ravne, kjer so se tudi spoznali in na pobudo Ivana Jeromla sestavili skupino kolednikov. Družijo se predvsem z namenom ohranjanja starih običajev, kot sta trikraljevsko in svečansko koledovanje, po katerem so si nadeli tudi ime. Na Ravnah jih bomo lahko srečali tudi letos, in sicer v soboto. 5. 1. 2019.
Koledovanje (obisk svetih treh kraljev) prirejajo, 5. 1. 2019 po 16. uri, na območju Vuzenice, kjer bodo trije kralji s pesmijo in z voščilom obiskali vse hiše na Sv. Vidu. Star ljudski običaj ohranjajo člani Športno turističnega društva Sv. Vid.
Trikraljevsko akcijo s koledovanjem pripravljajo tudi na Prevaljah, in sicer v soboto, 5. januarja 2019. Koledniki bodo najprej obiskali Dom starostnikov Na Fari, nato se bodo odpravili po domovih v župniji. Obiskali bodo že prijavljene družine in seveda z veseljem tudi tiste, ki se boste na novo prijavili. To lahko storite pri g. Mileni na GSM: 040 386 033.
Koledovanje pa ohranjajo tudi v naselju Straže pri Mislinji in tudi v drugih krajih v Mežiški, Dravski in Mislinjski dolini.
