V Sloveniji evidenco o delu od doma vodi Inšpektorat RS za delo. V predkoronskem letu 2019 je bilo za delo na daljavo prijavljenih 2037, leta 2021 217.428, leta 2022 121.981, leta 2023 75.992, leta 2024 pa 67.658 delavcev. Inšpektorat podatkov o tem, koliko jih je bilo lani in koliko jih je trenutno letos, STA v tednu dni ni uspel zagotoviti.
Statistični urad RS je sicer izračunal, da je lani pogosto ali občasno od doma delala približno petina delovno aktivnih. Delež tistih, ki so delali na daljavo pogosto, je bil osemodstoten, tistih, ki so to pravico izkoristili včasih, 12-odstoten, tistih, ki se za to niso odločili nikoli ali pa jim to sploh ni bilo na voljo, pa 81-odstoten.
Med skrbniki mlajših otrok so bili deleži približno enaki kot v povprečju med vsemi delovno aktivnimi, medtem ko so tisti, ki so skrbeli za starejše otroke ali odrasle sorodnike, od doma delali nekoliko več. Skupno jih je pogosto ali včasih delalo tako 22 odstotkov, med ženskami je bil ta delež pri 26 odstotkih, med moškimi pa pri 18 odstotkih, so navedli statistiki.
Primerjava Slovenije z drugimi državami EU je na voljo za leto 2023. Evropski statistični urad Eurostat je za tisto leto izračunal, da je bil delež delovno aktivnih, ki so v naši državi običajno delali od doma, 6,4-odstoten, v celotni EU pa 8,9-odstoten. Takih, ki so tako delali občasno, je bilo v Sloveniji 12 odstotkov, v celotni uniji pa 13,3 odstotka.
Delodajalci morajo sicer z zaposlenimi, ki delajo na daljavo, skladno z zakonom o delovnih razmerjih skleniti pogodbo o delu na domu ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu.
V zakonu je tudi določba o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki določa, da se mora delodajalec na zahtevo delavca, ki zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja poda zahtevo oziroma predlog za prožno ureditev dela, med katerimi je tudi delo na domu, na ta predlog odzvati in svojo odločitev pisno utemeljiti najpozneje v 15 dneh, so za STA spomnili na ministrstvu za delo.
Delodajalec je ob tem dolžan delavcu zagotavljati varnost in zdravje pri delu tudi na lokacijah, ki so zunaj lokacij podjetja in za katere se dogovorita z delavcem, a inšpektorji nimajo neposrednih pristojnosti za nadzore v zasebnih prostorih delavcev, ki opravljajo delo na domu, zato takšnih nadzorov ne opravljajo.
