“V gospodarstvu se že več kot eno leto soočamo s preobremenjenostjo v negotovosti in preobremenjenostjo zaradi premajhnega števila delavcev, zaradi varčevalnih ukrepov delodajalcev zasebnega sektorja s hkratnim nedopustnim ministrskim samovoljnim posegom v obliki odtegovanja upravičenosti do dodatkov najranljivejšim delavcem,” so zapisali v Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije.
Kot so povzeli, so 21. januarja kot predstavniki 145.000 delavcev v gospodarstvu na ministrstvo za delo naslovili prošnjo za pojasnilo glede upravičenosti delavcev v gospodarstvu do dodatkov na podlagi sedmega protikoronskega zakona. Zanimalo jih je, ali so čistilke v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za starejše ter delavci v okviru izvajanja javnih naročil pranja bolnišničnega perila upravičeni do dodatka v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega oz. do 65 odstotkov dodatka osnovne bruto plače.
Do danes niso prejeli odgovora. Tudi od vodij poslanskih skupin koalicije, na katere so naslovili pobudo za sprejem avtentične razlage zakona, niso dobili odgovora. “Ministrstvo za delo in vladna koalicija se izogibata razlagi zakona, zato smo primorani javnosti predstaviti škandalozne interpretacije, ki jih prejmemo v okviru reševanja realne problematike delavcev na terenu prek posrednikov,” so poudarili.
Kot so pojasnili, so ustanove tem delavcem ta dodatek že izplačevale, po obrazložitvi ministrstva za zdravje pa so jim ga morale odvzeti. “Sindikat obrti in podjetništva Slovenije ostro zahteva takojšnjo odpravo krivic, opravičilo delavcem v gospodarstvu za sramotenje in degradacijo vrednosti njihovih poklicev ter izplačilo dodatkov vsem delavcem v gospodarstvu, ki so izpostavljeni okužbam in te dodatke s svojim delom več kot zaslužijo,” so podčrtali.
Navedli so primer izračuna bruto plače čistilke, ki ima bruto urno postavko 3,69 evra. 65-odstotni dodatek bi ji prinesel še 2,39 evra bruto dodatka na uro. Za en mesec dela bi prejela osnovno plačo 650 evrov bruto plus dodatek do minimalne plače v višini 374,24 evra bruto, k 1024,24 evra bruto minimalne plače pa bi prejela dodatek, in sicer za 176 ur dela v rizičnih razmerah 420,64 evra bruto, skupaj 1444,88 evra bruto.
