Sekciji urgentnih zdravnikov in reševalcev v zdravstvu proti razpisu za helikopterja

Sekcija za urgentno medicino pri zdravniškem društvu in sekcija reševalcev v zdravstvu, ki deluje pod okriljem zbornice zdravstvene in babiške nege, pozivata k ustavitvi razpisa za nakup novih helikopterjev za potrebe zdravstva. Njegova izvedba je bila namreč pomanjkljiva in strokovno sporna, poudarjata v odprtem pismu, danes posredovanem medijem.
Fotografija je simbolična

Tako reševalci kot urgentni zdravniki so po ponedeljkovem poročanju POP TV pred predvidenim nakupom večkrat sodelovali na sestankih na ministrstvu za zdravje. Po navedbah podpredsednika sekcije za urgentno medicino Matevža Privška so se uskladili, kaj bi morali helikopterji izpolnjevati, da bi lahko z njimi izvajali sodobno nujno medicinsko pomoč. Kar pa izhaja iz objavljenega razpisa, ni v skladu z dogovorom, je razočaran.

Po njegovem opozorilu je helikopterska nujna medicinska pomoč že 20 let zgolj pilotski projekt. Glede na to je za bolnike in ekipe nujne medicinske pomoči skrajni čas, da se to končno spremeni. Tako je treba vzpostaviti namenske baze in mrežo, ki bi zagotavljala pokritost po celi državi, in zagotoviti namenske helikopterje za nujno medicinsko pomoč, in ne tudi za ostale dejavnosti zdravstva. Zdaj so preprosto prepočasni, je izpostavil.

Vnovična objava javnega naročila je bila potrebna, ker se predloženo finančno zavarovanje sicer edinega ponudnika po razpisu iz novembra lani ni skladalo z zahtevami naročnika. Po ponovljenem razpisu so izbrali podjetje Leonardo, ki bo helikopterja dobavilo za nekaj manj kot 32 milijonov evrov z DDV. A tudi v tem primeru se zatika. Sekciji ugotavljata, da pri pripravi razpisa niso bila v celoti upoštevana strokovna izhodišča in priporočila stroke, ki so jih predlagali predstavniki izvajalcev HNMP Brnik in HNMP Maribor ter obeh sekcij.

Oblika helikopterja za potrebe HNMP mora omogočati optimalne pogoje za oskrbo življenjsko ogroženega bolnika vključno z izvajanjem posegov med letom. Hkrati mora zagotavljati varnost tako za bolnika kot za izvajalce, sta v odprtem pismu navedli obe sekciji, ki sta regulator svoje stroke in zastopata strokovna stališča reševalcev v zdravstvu oziroma zdravnikov specialistov urgentne medicine.

Zavzemajo se za spremembo vladnega sklepa v tej zadevi, tako da bi se dejavnost HNMP dolgoročno izvajala samo z namenskimi zrakoplovi, ločeno od drugih helikopterskih dejavnosti v zdravstvu, kot so denimo medbolnišnični prevozi kritično bolnih in prevozi novorojenčkov v inkubatorjih. Brez te spremembe po njihovem opozorilu ne bo mogoče zagotoviti stalne razpoložljivosti enote HNMP in s tem njene dostopnosti za pomoči potrebne.

Pozivajo k vzpostavitvi sodobne HNMP v okviru primerljivih dobrih praks iz tujine, kjer sistem deluje predvsem v korist pacienta. V sklopu ureditve sodobne HNMP v Sloveniji je treba poleg nakupa ustreznih helikopterjev zagotoviti mrežo helikopterskih baz s pripadajočo infrastrukturo, ki bo omogočala kratke dostopne čase do pacienta, so dodali v odprtem pismu. Naslovili so ga denimo na predsednico republike Natašo Pirc Musar, premierja Roberta Goloba in ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel.

Na MNZ so v odzivu spomnili, da sta na javno naročilo za nakup dveh novih namenskih helikopterjev za izvajanje HNMP prispeli dve ponudbi, in sicer ponudnikov Leonardo in Airbus Helicopters Deutschland. Ob tem so podarili, da je bila razpisna dokumentacija pripravljena in potrjena s strani strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki MNZ, policije in ministrstva za zdravje.

Ker pa odločitev o izbiri ponudnika Leonardo, ki jo je komisija sprejela zakonito, strokovno in transparentno, še ni pravnomočna in je zato ne morejo podrobneje komentirati, so dodali.

Vir: STA

Sekcija za urgentno medicino pri zdravniškem društvu in sekcija reševalcev v zdravstvu, ki deluje pod okriljem zbornice zdravstvene in babiške nege, pozivata k ustavitvi razpisa za nakup novih helikopterjev za potrebe zdravstva. Njegova izvedba je bila namreč pomanjkljiva in strokovno sporna, poudarjata v odprtem pismu, danes posredovanem medijem.