Mag. Javornik je ob predstavitvi poslovanja poudaril, da so bili prihodki bolnišnice v prvih sedmih mesecih leta nižji od načrtovanih. Realizacija prihodkov je znašala približno 93 odstotkov načrtovane vrednosti, kar pomeni okoli 3,2 milijona evrov manj prihodkov od načrta.
Na drugi strani so bili odhodki višji. V primerjavi z načrtom so bili stroški v prvih sedmih mesecih približno 3,3 milijona evrov višji, kar pomeni približno odstotek nad načrtovanimi vrednostmi. Kombinacija nižjih prihodkov in višjih stroškov je tako pomembno vplivala na končni rezultat.
Po besedah predstavnika poslovodstva je bolnišnica prvo polovico leta zaključila z okoli 2,4 milijona evrov minusa, julijski rezultat pa je izgubo povečal na približno 3,575 milijona evrov.
Zaradi nižje realizacije od julijske bolnišnica ocenjuje, da bi lahko avgust zaključila z dodatnim minusom - med 1,3 in 1,5 milijona evrov. To bi pomenilo, da bi izguba po prvih osmih mesecih lahko dosegla približno 4,8 do 5 milijonov evrov.
Eden izmed pomembnih razlogov za težak finančni rezultat je rast stroškov dela. Na seji je bilo izpostavljeno, da so se stroški dela v zadnjih letih občutno povečali, pri čemer ima pomembno vlogo reforma plačnega sistema v javnem sektorju.
Bolnišnica ima trenutno približno 951 zaposlenih. Med njimi je okoli 159 zdravnikov in farmacevtov, približno 406 medicinskih sester in babic ter 165 drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Predstavniki sveta zavoda so opozorili, da samo število zaposlenih ne pokaže celotnega obsega dela, saj na stroške pomembno vplivajo tudi nadure in druge oblike dodatnega dela.
Stroški dela naj bi se v prihodnje še povečali. Na seji je bilo izpostavljeno, da so se ti stroški v preteklih letih povečali z okoli 42 milijonov evrov na približno 48 milijonov, v letošnjem letu pa naj bi presegli 50 milijonov evrov.
Vodstvo bolnišnice je opozorilo, da trenutnega finančnega položaja ni mogoče pripisati samo zunanjim oziroma sistemskim dejavnikom. Del težav vidi tudi v notranji organizaciji bolnišnice.
Direktor je izpostavil, da ima bolnišnica približno 120 vodilnih delavcev, pri čemer nekateri vodijo zelo majhne kolektive. Po njegovem mnenju je takšna organiziranost neracionalna in bo potrebna sprememb, če želi bolnišnica dolgoročno izboljšati poslovanje.
Poseben problem je tudi dejstvo, da vse dejavnosti bolnišnice niso finančno enako uspešne. Nekateri oddelki poslujejo pozitivno, drugi pa ustvarjajo milijonske minuse. Kot primer je bila navedena ortopedija, ki je v prvi polovici leta ustvarila približno 500.000 evrov presežka, medtem ko imajo na drugi strani posamezni oddelki okoli milijon evrov minusa.
Prav zato je bilo na seji večkrat poudarjeno, da bi bilo treba podrobneje analizirati poslovanje posameznih organizacijskih enot ter ukrepe usmeriti predvsem tja, kjer nastajajo največje izgube.
Člane sveta je posebej zaskrbela rast stroškov blaga, zdravstvenega materiala in zdravil. Izpostavljeno je bilo, da so stroški materiala oziroma zdravstvenega materiala glede na primerjalne podatke zrasli za približno 12,2 odstotka, kar je bistveno več od splošne rasti cen.
Vodstvo je pojasnilo, da se bolnišnica srečuje tudi s spremembami na trgu zdravil. Nekatera zdravila naj bi čez noč prenehala biti dobavljiva, dobavitelji pa nato ponudijo druga, pogosto dražja zdravila. Poleg tega se uvajajo nove metode zdravljenja in dražja zdravila, kar dodatno povečuje stroške.
Med razlogi za večjo porabo je bil omenjen tudi kirurški robot. Posamezna operacija z robotskim sistemom predstavlja približno 2.500 evrov stroška, zato ima večje število takšnih posegov neposreden vpliv na stroške bolnišnice.
Vodstvo želi del prihrankov doseči z zmanjšanjem zalog in racionalizacijo uporabe materiala. Kot možnost je bilo omenjeno tudi večje uporabljanje konsignacijskega sistema, pri katerem bi bolnišnica material plačala šele ob njegovi dejanski porabi.
Manjka tudi del zdravstvenega programa
Na finančni rezultat vpliva tudi manjša realizacija zdravstvenega programa. V prvi polovici leta je bolnišnica opravila približno 300 primerov manj oziroma približno 1,2 milijona evrov prihodkov.
To je pomembno, ker so pri bolnišničnem financiranju prihodki tesno povezani z obsegom in strukturo opravljenih zdravstvenih storitev. Če bolnišnica opravi manj programa, so prihodki nižji, številni fiksni stroški pa ostajajo.
Prav zato je bilo na seji poudarjeno, da je ustrezna realizacija programa eden ključnih pogojev za izboljšanje finančnega položaja.
Zadolženost postaja vse večji problem
Še posebej zaskrbljujoč je podatek o kumulativnem dolgu. Po navedbah na seji ta znaša približno 20,7 milijona evrov. Hkrati se dolg do dobaviteljev povečuje za približno 700.000 evrov mesečno.
To odpira vprašanje likvidnosti in sposobnosti bolnišnice, da pravočasno poravnava svoje obveznosti. Vodstvo se boji, da bi lahko dobavitelji v prihodnje zaostrili pogoje poslovanja. Ena od možnosti je, da bi zahtevali poravnavo starih dolgov pred nadaljnjimi dobavami ali pa dobavo po predračunu.
Za bolnišnico bi bila takšna situacija zelo problematična, saj je od pravočasne dobave zdravil in medicinskega materiala neposredno odvisno izvajanje zdravstvene dejavnosti.
Potrebna je sprememba notranje organizacije
Vodstvo in člani sveta zavoda finančnih težav ne vidijo samo kot posledice sprememb v zdravstvenem sistemu. Pomemben del razprave je bil namenjen tudi notranji učinkovitosti bolnišnice.
Vodstvo je opozorilo, da bolnišnica že več kot desetletje ne dosega rezultatov, ki bi omogočili stabilno pozitivno poslovanje. Ob tem je bilo poudarjeno, da bolnišnica opravlja tudi dejavnosti, ki so za regijo pomembne, vendar finančno niso nujno dovolj dobro plačane.
Današnja seja je odprla tudi vprašanje nadaljnjega delovanja direktorja po odstopu vršilca dolžnosti strokovnega direktorja. Predlagano je bilo, da se svet zavoda opredeli tudi do vloge direktorja v primeru sprejetja odstopa.
V razpravi je bilo izpostavljeno, da bolnišnica v obdobju izvajanja sanacijskega programa potrebuje jasno in stabilno vodstvo ter zaupanje sveta zavoda in zaposlenih.
Bolnišnica je trenutno pred zahtevnimi odločitvami glede reorganizacije, stroškov, kadrov in prihodnjega razvoja. Zato bo od stabilnosti vodstva in sposobnosti sprejemanja nepriljubljenih, a potrebnih ukrepov v veliki meri odvisno, ali bo mogoče trend izgub obrniti.
