Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. V gospodarstvu so se sicer zavzemali za to, da bi se uvedba prispevne stopnje zamaknila ali da bi bila ta stopnja nižja. Po njihovi oceni je zbiranje dodatnih sredstev na zalogo neupravičeno. Vendar je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac vseskozi poudarjal, da dolgotrajne oskrbe ni mogoče izvajati, če niso zagotovljena sredstva zanjo.
Za dolgotrajno oskrbo naj bi v letošnjem letu porabili približno 180 milijonov evrov od 255 milijonov evrov, ki bodo letos zbrani s prispevkom, je minister pritrdil navedbam Karmen Furman iz SDS v njenem poslanskem vprašanju.
Če v posameznem letu ostane višek neporabljenih sredstev, se ta po njegovem pojasnilu prenesejo v naslednje obračunsko leto, in sicer izključno za dolgotrajno oskrbo. “Denar ne izgine niti se ne preusmerja za druge namene,” je zagotovil.
Dolgotrajne oskrbe na domu ne bo treba plačevati
Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ki se bo prav tako začela izvajati 1. julija, po ministrovih besedah v praksi pomeni, da bodo socialne oskrbovalke in oskrbovalci prišli izvajat storitve k upravičenki ali upravičencu na dom. Zanje jima ne bo treba plačati, medtem ko je zdaj treba za pomoč na domu nekaj primakniti tudi iz žepa. Glavnino sicer sofinancira občina.
Vendar pa bo dolgotrajna oskrba na domu v primerjavi s pomočjo na domu zajemala še storitve za ohranjanje samostojnosti, ki segajo od fizioterapije do delovne terapije, ter storitev e-oskrbe. S slednjo bo zabeležen vsak upravičenčev premik, tudi denimo padec.
Obseg dolgotrajne oskrbe na domu bo določen v postopku ocenjevanja
A še pred uporabo pravice do dolgotrajne oskrbe na domu bo treba skozi ocenjevanje upravičenosti preko centra za socialno delo. Uvrščenim v prvo kategorijo dolgotrajne oskrbe mesečno pripada 20 ur, uvrščenim v drugo kategorijo 40 ur, v tretjo kategorijo 60 ur, v četrto 80 ur in v peto 110 ur. Prve odločbe bodo po pričakovanjih ministrstva izdane jeseni. Takrat bodo upravičenci lahko od izvajalca prejeli storitev, za katero so se že ali se še bodo odločili.
Na ministrstvu ocenjujejo, da se bodo uporabniki v prihodnjih nekaj letih postopoma odločali za dolgotrajno oskrbo na domu namesto v domu za starejše. Glede na izkušnje iz tujine pričakujejo, da bo uporabnikov obeh pravic približno enako. Kljub temu pa bodo nadaljevali gradnjo novih domov, saj jih je še vedno premalo.
Hkrati ugotavljajo, da se občine zavedajo svoje vloge pri izvajanju predvidenih storitev in da dobro vedo, kateri izvajalec bo lahko na najboljši možen način poskrbel za dolgotrajno oskrbo na domu. Glede na to verjamejo, da bodo našle vir za zagonska sredstva in da bo dolgotrajna oskrba na domu potekala ustrezno.
Oskrbovalec družinskega člana bo lahko tudi upokojenec
Od 1. julija bo v uporabi še ena novost. Nedavno sprejeta novela zakona o dolgotrajni oskrbi namreč omogoča, da status oskrbovalca družinskega člana dobijo tudi upokojenci. Kdor bo dobil ta status, bo znova postal aktiven prebivalec. Tako kot drugi oskrbovalci družinskega člana bo prejemal 1,2-kratnik minimalne plače, poleg tega pa še delež pokojnine, ki mu pripada po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Oskrbovalec družinskega člana je bila sicer prva pravica, ki se je začela izvajati po zakonu o dolgotrajni oskrbi z začetkom lanskega leta. Še zadnje pravice po tem zakonu pa se bodo začele izvajati 1. decembra. To bodo pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, do dnevne dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe in do denarnega prejemka.
Vir: STA