“V tem času so znale skupaj stopiti občine, različne institucije, pomembno je, da smo uspeli pritegniti gospodarstvo, ob tem pa je bilo marsikdaj treba pristati na kompromise,” je za STA dejala Sonjakova.
Sama ocenjuje, da je Koroška v zadnjih dveh desetletjih dosegla velik napredek. V prvih letih delovanja kot enega najbolj zahtevnih projektov izpostavlja vzpostavitev Regijskega centra za ravnanje z odpadki Koroške Kocerod. Kot pomembno izpostavlja tudi vzpostavitev podpornih podjetniških okolij, ko so občine za podjetniško dejavnost namenile poslovne cone in druge prostore, podporne vsebine za zagon podjetij pa je nudila RRA Koroška.
Prva leta delovanja RRA so zaznamovale tudi zasnove nadaljnjega prostorskega razvoja in umeščanje tretje razvojne osi, ki so jo nedavno začeli graditi tudi na Koroškem.
Sonjakova meni, da ima RRA Koroška kot agencija tudi za v prihodnje dobro začrtano pot. Zdaj med drugim snuje regionalni razvojni programa za obdobje do leta 2027, sicer pa mora v prihodnje Koroška po oceni Sonjakove nameniti veliko prizadevanj v smer, da obdrži v regiji dober kader, pritegniti mora nove naložbe v gospodarstvo in nadgrajevati turistično ponudbo.
Trenutno se na RRA Koroška ukvarjajo tudi z nadaljevanjem vzpostavljanja kolesarskega omrežja v regiji, občine nadaljujejo z izgradnjo poslovnih con, RRA Koroška pa si ob tem prizadeva, da bi projekte podjetniške podpore, ki jih izvaja, nadaljevala tudi v naslednjem programskem obdobju.
RRA Koroška, ki so jo ustanovile koroške občine, regijske gospodarska in območne obrtne zbornice ter podjetniški centri, je ob začetku delovanja imela manj kot pet zaposlenih, danes jih ima 17.
