Geodetska uprava v letnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu Koroško obravnava skupaj s Pohorjem in Kozjakom kot eno analitično območje. Podatki za leto 2025 so še začasni.
Slovensko povprečje je znašalo 3200 evrov, kar pomeni, da so stanovanja pri nas za približno 46 odstotkov cenejša. Cena je izračunana iz 180 prodaj.
Cenejši sta bili le dve analitični območji v državi, Posavje s 1410 evri in Bela krajina s 1450 evri za kvadratni meter. Na drugem koncu lestvice je Ljubljana s 5050 evri za kvadratni meter, kar je skoraj trikrat več kot pri nas.
Hiše blizu slovenskega povprečja
Pri hišah je razlika precej manjša. Srednja cena hiše z zemljiščem je bila na našem območju lani 170.000 evrov, slovensko povprečje pa 182.000 evrov. Hiša pri nas je bila torej le okoli sedem odstotkov cenejša od slovenske. Cena je izračunana iz 112 prodaj.
Najbolj izstopa gibanje števila prodaj. Na našem območju je bilo lani prodanih 312 stanovanj, leto prej pa 118. To je skoraj trikrat več. Podobno je pri hišah, kjer se je število prodaj z 102 povzpelo na 193.
Kljub temu je prodaja še pod ravnjo iz let 2021 in 2022, ko je bilo prodanih 404 oziroma 421 stanovanj in 262 oziroma 223 hiš.
Poročilo za posamezna območja rasti cen v letu 2025 ne navaja, za Slovenijo kot celoto pa je bila rast cen stanovanj 11-odstotna, hiš 10-odstotna, stavbnih zemljišč pa dvoodstotna.
Da je bivanje pri nas razmeroma dosegljivo, kaže tudi nova državna Strategija regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2050. V njej je zapisano, da povprečno koroško gospodinjstvo za sto kvadratnih metrov stanovanja potrebuje 5,9 leta povprečnega letnega dohodka, kar je najnižje razmerje med vsemi slovenskimi regijami. V obalno-kraški regiji je potrebnih 16,7 leta, v osrednjeslovenski pa 13,7 leta.
