V skladu s slovensko kulturno dediščino Miklavžu nekaj dni pred godom sv. Miklavža, 6. decembrom, napišejo pisemce s svojimi željami, na predvečer svetnikovega godu pa nastavijo na mizo krožnike in peharje, da bi jih ponoči napolnil z darovi.
Miklavževanje v različnih delih Slovenije poteka različno. Marsikje ga spremljajo še številne predpraznične prireditve, ponekod pripravijo tudi sejme, pohode, teke in koncerte.
V Ljubljani se bo v ponedeljek Miklavž ob 17. uri z vzpenjačo spustil po okrašenem grajskem griču na Krekov trg, kjer ga bo pričakalo spremstvo. Skupaj s parklji in zborom angelčkov bodo otrokom delili pecivo, sadje in bombone, nato bo pot nadaljeval proti Magistratu in Prešernovemu trgu, kjer bo obdaroval otroke. Mimoidoči pa se lahko od danes pa vse do torka ustavijo pri kateri od stojnic Miklavževega sejma na Prešernovem trgu in kupijo dobrote iz testa, sadje in druga darila.
Praznični sejem so že odprli tudi v Mariboru, Miklavža pa bo v ponedeljek, ob 17. uri, moč srečati v Europarku. Tudi tam se pridni otroci lahko nadejajo obdaritve, z njim se bodo lahko tudi fotografirali. V Europarku se obiskovalci lahko sprehodijo po božično-novoletnem sejmu, na katerem so svoje ročne izdelke razstavili številni lokalni ponudniki.
Prihod prvega dobrega moža Miklavža v spremstvu angelčkov in hudičkov bodo obeležili tudi v Celju, v ponedeljek, ob 18. uri, na Glavnem trgu, kjer bo poskrbel za veselo presenečenje prav za vsakega najmlajšega obiskovalca, saj obljublja, da bo prinesel s sabo kup praktičnih darilc.
Ponekod bodo prihod Miklavža združili s prižigom praznične razsvetljave, med drugim v ponedeljek v Novem mestu. Ob 16.30 bo čarodej Toni zabaval Glavni trg s čarovnijami in vse zbrane pripravil na prihod Miklavža in novomeškega podžupana. Skupaj bosta ob 17. uri slovesno prižgala lučke in tudi uradno naznanila advent v mestu.
Prihod Miklavža bodo med drugim obeležili tudi v Slovenj Gradcu, Kranju, Žalcu, na Bledu, Murski Soboti, Kočevju in Litiji. Ponekod prihod Miklavža obeležujejo s tekom, med drugim na Ravnah na Koroškem, kjer bo prav danes že 8. Miklavžev tek v “cik caku”.
Na Jesenicah so že v petek pripravili Miklavžev dobrodelni curling turnir v Športni dvorani Podmežakla. V ponedeljek si bodo lahko otroci in njihovi starši v Kinu Železar ogledali otroško predstavo Skoraj najboljši cirkus v izvedbi Teatra Cizamo, obiskal pa jih bo Miklavž v družbi angelov in parkljev.
Miklavža se bodo danes razveselili tudi otroci iz rejniških družin. V Kulturnem domu Radomlje na tradicionalnem Miklavževanju, ki ga organizira domžalski Rotary klub, si bodo otroci skupaj z družinami ob 17. uri ogledali prav posebno baletno-plesno predstavo Biserni zaliv. Po koncu predstave jih bo obiskal in obdaroval Miklavž.
Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, ki je današnji Demre v Turčiji, in je krščanski svetnik. Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Običaj izhaja iz Nikolajeve radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa postal redovnik. Svojim vernikom je hotel biti zgled zlasti v dobrodelnosti.
Sv. Miklavž je bil na slovenskem narodnostnem območju do 2. svetovne vojne edini obdarovalec otrok. Po 2. svetovni vojni ga je iz javnega prostora izpodrinil dedek Mraz, v času osamosvajanja Slovenije pa je znova začel pridobivati pomen tudi v javnosti. Tretji decembrski dobri mož je božiček, oblečen v rdeča oblačila z belo obrobo, ki se je v Sloveniji začel pojavljati od konca 80. let 20. stoletja.
Miklavževi darovi pred 2. svetovno vojno so bili skromni. Prinašal je suho sadje, jabolka, rožiče, orehe in medenjake s priloženo šibo, pri premožnejših lahko tudi pomaranče. V sodobnosti so darovi bogatejši in prinese tudi knjige, oblačila in igrače.
Vloga Miklavža pa ni le ta, da otrokom ponoči pusti darove, ampak jih lik Miklavža s spremstvom v nekaterih krajih tudi obišče na svoji poti od hiše do hiše. Miklavžev obhod je najpogostejša oblika zimskih obhodov našemljencev, ki predstavljajo duhove prednikov, opozarjajo etnologi. Cerkev jih ni mogla pregnati, zato jih je v 12. stoletju skušala prekriti s krščansko vsebino tako, da jim je dodala lik svetnika Miklavža, našemljenci v vlogi hudobnih duhov, kot so hudiči in parkeljni, pa so postali njegovi spremljevalci in izvrševalci kazni nad otroki. Obhode poznajo v alpskem svetu in osrednji Sloveniji.
