Kot so sporočili z ministrstva, so danes zjutraj kot pogodbeno odgovornega za vzpostavitev sistema SI-Alarm Telekom Slovenije uradno zaprosili, da poda poročilo o uspešnosti sobotnega testiranja. V poročilu si posebej želijo pojasnil o naravi težav, ki so se pojavile pri testiranju, pa tudi o tem, ali so bile te že odpravljene v celoti. Prav tako pričakujejo oceno vzpostavitve celotnega sistema.

“Že v soboto smo skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje ter Telekomom Slovenije sprejeli odločitev o ponovnem javnem testiranju, ki bo predvidoma še letos, odvisno od hitrosti in priprave posodobitev najbolj pogostih operacijskih sistemov v Sloveniji,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Za ponovno javno testiranje sistema se je danes zavzel tudi obrambni minister Borut Sajovic. Ta si želi, da bi ob vnovičnem testiranju sporočilo dobilo 95 odstotkov uporabnikov.

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo so obenem že v stiku s podjetjema Apple in Google, da se zaznane težave pri prikazu sporočil na mobilnih napravah odpravi v najkrajšem možnem času. Obema podjetjema so že pred nekaj meseci sporočili posebnosti implementacije sistema posredovanja potisnih sporočil v Sloveniji.

Na ministrstvu so spomnili, da je bilo prvo javno testiranje sistema SI-Alarm namenjeno prav temu, da se na eni strani preveri tehnično delovanje sistema, na drugi pa preizkusi delovanje uporabniških naprav.

Kot so še navedli, celotni stroški vzpostavitve, vzdrževanja in upravljanja sistema v obdobju petih let pri vseh štirih operaterjih ne morejo presegati slabih 4,5 milijona evrov brez DDV. Do danes je bilo skupaj izplačanih 15.381 evrov.

Ob sobotnem testiranju sistema SI-Alarm nekateri uporabniki mobilnih telefonov potisnega sporočila niso prejeli ob predvidenem času, temveč dobre tri ure pozneje. Manjši delež uporabnikov sporočila sploh ni prejel.

Kot so za STA sporočili iz operaterja T-2, so bila v njihovem omrežju poslana vsa sporočila, pri čemer jih po njihovih podatkih približno 10 odstotkov ni bilo dostavljenih na primer zaradi neposodobljene programske opreme na telefonskih napravah.

Ob tem zagotavljajo, da v T-2 omrežju napak ni bilo. “Po doslej analiziranih podatkih so vsa nedostavljena sporočila ali nedelovanje pri T-2 uporabnikih posledica nezdružljive oziroma neposodobljene terminalske opreme. Uporabnikom zato svetujemo, da posodobijo programsko opremo na svojem pametnem telefonu,” so zapisali.

Glede opozoril, da se pri nekaterih uporabnikih ob prejemu sporočila ni sprožil glasen zvočni signal, so pojasnili, da na operacijskem sistemu Android t. i. predsedniško oziroma nacionalno obvestilo še ni povsod implementirano. Poleg tega nekatere starejše različice sistema ne preglasijo uporabniških nastavitev, če je telefon nastavljen na tiho.

Pri Telemachu niso zaznali sistemskih težav pri pošiljanju sporočil. Testiranje je namreč pokazalo, da tehnična rešitev deluje, so navedli za STA.

Sporočila se oddajo preko tehnologije celičnega oddajanja, kar pomeni, da se pošiljajo na oddajne postaje, in ne na posamezne številke uporabnikov. Natančnih podatkov o tem, kdo konkretno je sporočilo prejel, zato nimajo. Kot so pojasnili, bodo na osnovi sobotnega testiranja pripravili analizo, nato pa sledijo nadaljnji koraki, vezani na pripravo sistema za uporabo.

Iz A1 so medtem sporočili, da so seznanjeni z informacijo, da nekateri uporabniki niso prejeli testnega sporočila. “Mobilno omrežje A1 deluje nemoteno po celi državi. Zakaj nekateri uporabniki niso prejeli sporočila, pa sedaj preverjamo pri upravljavcu sistema, upravi za zaščito in reševanje,” so pojasnili.

Na odgovore Telekoma Slovenije STA še čaka. Kot je sicer že v soboto pojasnil Marko Stošicki iz tega telekomunikacijskega operaterja, o točnih razlogih za težave še ne morejo govoriti. “Težava je bila pri distribuciji od baznih postaj do uporabnikov. Konkretna analiza bo izvedena v naslednjih dneh, nato bo znanega kaj več,” je povedal. Sporočilo je po doslej znanih podatkih posredovalo več kot 95 odstotkov oddajnikov, ki jih imajo operaterji na območju Slovenije, je dodal.

Predhodne preizkuse so po njegovih besedah izvajali v zaprtih nadzorovanih okoljih, ki jih imajo za to na voljo operaterji, ti pa se seveda razlikujejo od preizkusov v javnem omrežju.

Vir: STA