Na pogovoru z naslovom Potnike in tovornjake na hitre vlake – pospešen prehod v zeleno mobilnost je predsednik sveta za infrastrukturo SD Andrej Hudoklin predstavil izhodišča in osnutek programa, ki ga v stranki pripravljajo na tem področju, in med drugim poudaril, da mora v prihodnjih desetletjih železnica prevzeti hrbtenico prometa potnikov in tovora. Dejal je, da se zavedajo, da je zeleni prehod nujen in s stroškovnega vidika precej zahteven, zato bo treba zagotoviti stabilen in trajen vir financiranja vlaganj.
Aktivistka Daša Vindišar meni, da bo vloga mladih ključna za postopen prehod na javni potniški promet in splošno uvajanje trajnostne mobilnosti. Še vedno sicer opaža, da veliko mladih teži k lastnemu avtomobilu, saj to zanje predstavlja neko stopnjo svobode, kar v času, ko mladi ne morejo do svojih stanovanj, po njenih besedah ni presenetljivo. Kljub temu pa meni, da so mladi dovolj okoljsko osveščeni, da lahko ključno prispevajo k uvajanju novih tehnologij na področju trajnostne mobilnosti.
Direktorica regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije Lilijana Madjar je pri reševanju izzivov mobilnosti poudarila nujnost sodelovanja na vseh ravneh. Med drugim je kot eno ključnih zadev izpostavila ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča. Glede parkirišč P+R pa je povedala, da so nekatera zaživela na polno, da pa je za to potrebnega nekaj časa in ustrezno urejen transport, kamor potniki prestopajo.
Kranjski župan Matjaž Rakovec je povedal, da je občina Kranj letos dobila priznanje kot najbolj e-mobilna občina v Sloveniji. Začeli so namreč projekt zamenjave vseh avtomobilov, ki jih imajo občina in zavodi, za avtomobile na električni pogon. Skupno imajo okoli 130 vozil, letos so jih za električna zamenjali 41. Letno z vsemi avtomobili prevozijo okoli 1,6 milijona kilometrov in načrt je, da bi v letu 2023 te kilometre prevozili z električnimi vozili, je dejal. Ob tem montirajo tudi nove polnilnice in postavljajo sončne elektrarne.
Predavatelj na fakulteti za logistiko in nekdanji državni sekretar na prometnem ministrstvu Igor Jakomin je dejal, da je nujno treba preusmeriti tovor s ceste na železnico, kar se po njegovem da, je pa zelo težko. Poudaril je, da je za nacionalni program za razvoj železniškega prometa treba doseči širši konsenz, ne le konsenz vladajoče politike, poleg tega pa je treba zagotoviti ogromno sredstev za modernizacijo obstoječih prog, dogovoriti je treba prioritetne nove trase in rešiti problematiko dolgotrajnosti postopkov umeščanja kritične infrastrukture v prostor.
Poslanec SD iz Maribora Franc Trček je med drugim dejal, da so kolesarske poti, ki jih izpostavljajo župani, v veliki meri rekreativne, mi pa potrebujemo takšne, ki so mobilnostne. Strankin poslanec s Koroške Jani Prednik pa je dejal, da je osnovna infrastruktura še vedno cestna infrastruktura, ki je Korošci še nimajo urejene, in se zato v nadaljevanju težko pogovarjajo o železniški. Si bi pa tudi na Koroškem želeli sodobno železniško povezavo, je dodal.
Z današnjim petim posvetom s civilno družbo in stroko po besedah Fajonove prehajajo v zaključno fazo, ki jo bodo nadaljevali do februarja, nato pa bodo z vsemi spodbudami in idejami razvojni program, ki ga pripravljajo, zaokrožili v vsebinsko celoto.
