Nedavno sprejeta novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč namreč v nastali situaciji ne zadošča za izredno reševanje stisk ter zagotavljanje in posredovanje ustrezne pomoči prizadetim. Predlagane rešitve in ukrepi po eni strani spreminjajo in dopolnjujejo veljavne zakone, po drugi pa začasno uvajajo posebne ukrepe ali odstopajo od sistemske ureditve na več področjih. Predlagani ukrepi so usmerjeni v nujno obnovo poškodovane ali povsem uničene javne infrastrukture, v poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega zakon vsebuje ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalkam in prebivalcem – tako neposredno gmotno prizadetim kot v smislu ohranitve delovnih mest.
Poglavitne rešitve
Rešitve s področja naravnih virov in prostora predvidevajo nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe za odpravo posledic poplav in plazov ter uvedbo vzdrževalnih del v javno korist za vodotoke in obstoječo komunalno infrastrukturo.
Interventna zakonodaja predvideva sanacijski občinski podrobni prostorski načrt. Tako bodo občine in prebivalci prišli do hitrih in kakovostnih rešitev, saj bo rekonstrukcija lahko izvedena zgolj ob ustreznem nadzoru arhitekturno-inženirske stroke in zanjo ne bo potrebno gradbeno dovoljenje.
Ustanavljajo se tehnične pisarne, ki bodo pospešile izvajanje same obnove ter zagotovile usklajeno izvajanje med posameznimi nosilci ukrepov. Zagotovljeno bo tudi potrebno svetovanje in pomoč pri postopkih obnove in pridobivanja sredstev državnega proračuna za obnovo ter pri pripravi potrebne dokumentacije.
Stroške ravnanja z odpadki, ki so posledica poplav in plazov, krije Republika Slovenija.
Rešitve s področja energetike odjemalce, katerih objekti so popolnoma uničeni in odjem električne energije oziroma plina zaradi poškodb električnih instalacij oziroma plinovodnega omrežja sploh ni mogoč, od 1. avgusta 2023 do vzpostavitve vnovične oskrbe oprošča plačila računov za električno energijo oziroma za zemeljski plin.
Odjemalci plina in daljinske toplote bodo imeli tudi pravico, da odstopijo od pogodb o obvezni priključitvi ali obvezni uporabi energenta, če do 1. oktobra še ne bo možno zagotoviti dobav, da se bodo lahko samostojno pripravili na zimo. Zakon tudi ureja rešitve za obnovo uničene ali poškodovane energetske gospodarske javne infrastrukture, da bo mogoče v najkrajšem času urediti vse potrebne vode za oskrbo prebivalcev v prizadetih območjih.
Vlada se zaveda, da so okoliščine povzročile začasne omejitve likvidnosti pri kreditojemalcih, zato v okviru interventnega zakona predlaga tudi začasni ukrep na področju bančnih posojil. Ukrep zavezuje banke in hranilnice vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, da kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odobrijo odlog plačila posojil do 12 mesecev. Do odloga so upravičene tako pravne kot fizične osebe, vendar po določenih kriterijih glede višine škode, ki so jo utrpeli. Vlogo morajo upravičenci nasloviti na banko najkasneje do 31. decembra 2023.
Zakon natančneje določa vsebino vloge glede na vrsto upravičenca, ki je še posebej za fizične osebe kar najbolj poenostavljena. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice lahko obračunavajo obresti največ v višini 12-mesečnega Euriborja + 0 % oziroma po redni obrestni meri, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe, če je ta za kreditojemalca ugodnejša.
Zakon določa odstop od Zakona o potrošniških kreditih – tako bo jemalec kredita lahko uveljavljal odlog plačila kredita zaradi nastanka premoženjske škode v avgustovskih poplavah za obdobje do 24 mesecev. Potrošniki lahko oddajo vlogo kreditodajalcu do 31. decembra 2023.
Za gospodarstvo je v noveli zakona omiljena tudi določba glede pomoči za škodo, in sicer po novem predplačil pomoči v višini do 10 odstotkov ocenjene škode podjetjem ne bo potrebno zavarovati z bančno garancijo. Pri ukrepu pomoči samozaposlenim (samozaposleni, družbeniki in kmetje) je bil znižan pogoj, vezan na padec čistih prihodkov od prodaje za pridobitev pomoči, in sicer sedaj pomoč prejmejo vsi, ki so se jim znižali čisti prihodki od prodaje na letni ravni za 25 odstotkov v 2023 glede na leto 2022.
V odstopu od Zakona o gasilstvu se določa, da prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v občinah, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov, v času od 4. avgusta 2023 do 30. septembra 2023, lahko zbirajo in razdeljujejo finančna in druga sredstva fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov. Prejemniki od navedenih sredstev ne bodo plačali dohodnine.
Druge rešitve na finančnem in davčnem področju: zagotovitev ugodnejše davčne obravnave za osebe, ki so bile primorane poiskati novo ali začasno nastanitev, ter za pravne osebe/samostojne podjetnike, ki tem osebam zagotovijo nastanitev; za nepremičnine, ki so bile huje poškodovane, se bodo občine lahko odpovedale prihodku iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v korist davčnim zavezancem.
Solidarnostna pomoč: povišanje mesečnega/letnega zneska izredne denarne socialne pomoči na 7x cenzusa: za namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi poplav, se za leti 2023 in 2024 dviguje znesek solidarnostne pomoči na 7x cenzusa. Solidarnostna pomoč ni vračljiva oziroma podvržena dedovanju in zanjo lahko zaprosijo tudi tisti, ki sicer niso socialno ogroženi. Pomoč bo lahko izplačana v enkratnem znesku, 30 dnevni rok porabe in 45 dnevni rok za predložitev dokazil pa začnejo teči s 1. januarjem 2024.
Dodelitev solidarnostne pomoči za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem: Posameznik ali družina, ki so zaradi poplav izgubile streho nad glavo in so za reševanje stanovanjske težave najele stanovanje, bodo poleg pomoči v višini do največ sedmih minimalnih dohodkov za namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi poplav, lahko prejele še pomoč v višini dveh minimalnih dohodkov za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem.
Subvencija tržne najemnine in neupoštevanje premoženja ter neupoštevanje pogoja prijave stalnega/začasnega prebivališča: Prizadetim v poplavah se zagotavlja pridobitev pravice do subvencije tržne najemnine. Stranka, ki bo vlogo za pravico za subvencijo tržne najemnine vložila v obdobju od 4. avgusta 2023 do vključno 31. januarja 2024, se ji pri ugotavljanju materialnega položaja premoženje (razen prihrankov in vrednostnih papirjev), ne bo upoštevalo. Pogoj, da mora imeti najemnik tržnega stanovanja za upravičenost do subvencije tržne najemnine na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, se ne upošteva.
Uveljavljanje sprememb na področju letnih pravic iz javnih sredstev: Za letne pravice iz javnih sredstev (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija šolske prehrane) se omogoča sporočanje in upoštevanje sprememb vrednosti nepremičnine. Upravičenci do letnih pravic, ki so utrpeli škodo na nepremičnini, ki vpliva na njeno vrednost, lahko na center za socialno delo (CSD) do 31. decembra 2023 sporočijo spremembo. Če sprememba vpliva na višino že dodeljene letne pravice, bo CSD na novo odločil o pravici.
Dodatno (so)financiranje javnih socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini: Zaradi posledic poplav se je izrazito povečalo tveganje revščine, več ljudi potrebuje pomoč v dnevnih centrih, namestitvenih programih, povečala se je finančna stiska posameznikov in družin. Pričakovati je več akutnih stisk posameznikov, zaradi česar je nujno zagotoviti hitro in učinkovito intervencijo strokovnih delavcev. Z dodatnimi sredstvi do višine 15 odstotkov za leto 2023, se krepi javne programe v podporo družini in za programe za pomoč v stiski, ki jih izvajajo socialnovarstveni zavodi.
Solidarnostna pomoč za zaposlene na dejavnosti osebne asistence: Zagotavlja se solidarnostna pomoč osebnim asistentom in drugim zaposlenim pri izvajalcih osebne asistence, ki so zaposleni na dejavnosti osebne asistence. Ti namreč nimajo sklenjene kolektivne pogodbe, zato po veljavnih predpisih ne bi bili upravičeni do izplačila solidarnostne pomoči.
Delodajalcem, ki presegajo kvoto zaposlenih invalidov, invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom se do 31. decembra 2023 omogoča poraba javnih sredstev, ki jih vodijo na kontu 96, tudi za sanacijo nastale škode zaradi poplav in plazov v avgustu 2023, in sicer za nakup opreme, ki je bila poškodovana in nakup repromateriala do višine neamortizirane vrednosti, kot izhaja iz računovodskih evidenc, pred nastankom škode.
Hitrejše zaposlovanja tujih delavcev: Pospešuje se reševanje upravnih zadev za hitrejše zaposlovanje in delo tujih delavcev, ki bodo lahko pričeli z delom na podlagi izdanega delovnega dovoljenja. Postopek se bo uporabljal le za poklice, ki so potrebni za odpravo posledic poplav in za tujce, ki prihajajo iz držav, za katere ni potreben vizum za vstop in bivanje v RS. Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) bo postopke izdaje delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem za zaposlitev in delo tujih delavcev reševal prednostno najkasneje v roku 10 dni.
Program javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov: S pomočjo posebnega programa javnih del – Pomoč pri odpravi posledic poplav, se bo angažiralo brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, za pomoč pri odpravljanju posledic poplav in sanacije. Gre za osebe v evidenci brezposelnih oseb, ki nimajo zdravstvenih omejitev in ne glede na stopnjo in vrsto izobrazbe, ki jo imajo. Zvišuje se višina plačila za udeležence od vključno I. do vključno IV. ravni izobrazbe oziroma usposobljenosti na višino minimalne plače, saj so prejemki teh oseb pod višino minimalne plače.
Začasni ukrep delnega povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav pri delodajalcu: Delodajalci, pri katerih bodo njihovi delavci odpravljali posledice poplav, bodo upravičeni do povračila izplačanih plač tem delavcem. To pravico bo lahko uveljavljal vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, razen izjem, ki jih določa zakon. Ukrep velja od 3. avgusta 2023 do 3. septembra 2023. Delodajalec bo upravičen do povračila plače v celoti (bruto I), vendar največ do višine povprečne mesečne plače za mesec maj 2023. Delodajalec bo moral za povračilo nadomestila plač vložiti vlogo v elektronski obliki pri ZRSZ v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Skrajni rok uveljavljanja povračila izplačane plače je do 30. junij 2024.
Prepoved odpuščanja delavcev: Za delodajalce, ki bodo koristili ukrep delnega povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo doma, se določa obveznost ohranitve zaposlitev delavca tudi po prenehanju koriščenja ukrepa, in sicer za obdobje enako prejemanja delnega povračila nadomestila plače.
Rešitve s področja vzgoje in izobraževanja: Zakon starše, katerih otroci od 4. avgusta 2023 zaradi poplav ali odprave posledic poplav ne obiskujejo vrtca, oprošča plačila za čas, ko otrok vrtca ne obiskuje.
Da se staršem, ki so v poplavah utrpeli premoženjsko škodo, čim bolj olajša sanacijo in odpravo posledic poplav, se za šolsko leto 2023/2024 učencem oziroma dijakom zagotovi brezplačna malica oziroma kosilo. Brezplačna malica oziroma kosilo se bosta zagotovila na podlagi odločbe CSD.
Rešitve s področja visokega šolstva: Sprejeti interventni ukrepi visokošolskim zavodom omogočajo, da zaradi poplav v avgustu, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje študijskih obveznosti, spremenijo pogoje za napredovanje po študijskem programu oziroma za ponavljanje letnika.
Omogočeno je tudi podaljšanje statusa študenta, in sicer za tiste študente, ki zaradi neposredno utrpele škode kot posledice poplav niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti ter tudi za študente, ki so aktivno sodelovali pri odpravi posledic ujme, zaradi česar prav tako niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.
V pomoč pri odpravi težav v duševnem zdravju in drugih psihosocialnih stisk, ki so posledica poplav, bodo sofinancirani javni socialnovarstveni programi zagotovili dodatno podporo pri svetovanju in nudenju psihosocialne pomoči.
Krizne namestitve: zagotavljajo se pogoji za bivanje in potrebno oskrbo oseb, starejših od 65 let in odraslih oseb s posebnimi potrebami, ki se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati same in jim zaradi posledic poplav ni mogoče zagotoviti oskrbe izven institucionalnega varstva.
Zagotovitev čim hitrejše dostopnosti stanovanj za prizadete v poplavah, ki so jim bile njihove stanovanjske enote uničene ali pa so neprimerne za bivanje in so potrebne obsežne obnove pred ponovno vselitvijo.
Rešitve na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane prinašajo odstop od Zakona o kmetijstvu glede uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin pri ukrepih kmetijske politike. V primerih, ko Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja lahko sama zazna nastanek primera višje sile (zlasti na površinah), bo agencija po uradni dolžnosti začela postopek obravnave višje sile. Drugi upravičenci bodo lahko svoj primer prijavili do najpozneje 2. novembra 2023.
Da bi zaradi poškodovanosti zemljišč kmete davčno razbremenili, zakon predvideva odstop od Zakona o dohodnini glede obračuna katastrskega dohodka, in sicer tako, da se za leto 2023 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na poškodovanih zemljiščih s stopnjo poškodovanosti 50 ali več odstotkov določi v višini 50 odstotkov katastrskega dohodka, kot je ugotovljen na dan 30. junij 2023.
Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, predstavljajo ranljivo skupino prebivalstva. V naravnih nesrečah v letu 2023 so poleg škode na kmetijskih pridelkih, utrpeli škodo tudi na premoženju. Poškodovani so bili objekti za opravljanje dejavnosti, delovni stroji, pripomočki prav tako pa so izgubili tudi živino. Z namenom lažje odprave škode oziroma premostitve nastale izredne situacije se predlaga uvedba ukrepa solidarnostne pomoči po vzoru le te v javnem sektorju in samozaposlenih v kulturi in novinarstvu. Do pomoči so tako upravičeni kmetje, ki so na dan uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), v višini 668,21 evra, kar ustreza višini solidarnostne pomoči za javni sektor za leto 2023. Vloga za izplačilo solidarnostne pomoči se vloži v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec vlogo zmožen vložiti. Vlogi se priložijo dokazila, ki izkazujejo nastanek škode.
Zakon predvideva tudi pomoč koncesionarjem za izvajanje ribiškega upravljanja v celinskih vodah, in sicer se oprosti plačila koncesijske dajatve v letu 2023 in prvega obroka v letu 2024, tiste koncesionarje, ki so v avgustu 2023 utrpeli škodo zaradi poplav in plazov.
Predvidene so tudi spremembe, s katerimi bo država hitreje in lažje kupila zemljišča za gradnjo objektov zaradi odprave posledic naravnih nesreč, investitor gradnje objekta za potrebe odprave posledic naravnih nesreč pa bo oproščen plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
Zakon prinaša več sprememb na področju javnega naročanja. Tako v določenih primerih in pod določenimi pogoji omogoča odstop od uporabe pravil Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) in, tam, kjer pravila EU to omogočajo, prinaša tudi pospešitev postopkov javnega naročanja.
Z odstopom od Zakona o financiranju občin se občine, prizadete v poplavah, ki ne morejo uravnotežiti izvrševanja proračuna zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov, lahko v proračunskem letu 2023 in 2024 likvidnostno zadolžijo največ do višine 10 odstotokov (namesto zdajšnjih 5 odstotkov) vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Poleg tega se bodo lahko občine, prizadete v naravnih ujmah, za investicije v letih 2023 in 2024 zadolžile v višini 15 odstotkov realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov (namesto zdajšnjih 10 odstotkov).
V proračunskem letu 2023 bo prizadetim občinam po sprejetju programa odprave posledic naravnih nesreč mogoče zagotoviti dodatna proračunska sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Višino, pogoje, namen porabe in postopek dodelitve dodatnih sredstev bo določila vlada.
Omogočili smo jim tudi nemoteno porabo sredstev, ki jih prejemajo z donacijami in jih zbirajo na posebni postavki za donacije. Za to jim ne bo treba pripraviti rebalansov letošnjih občinskih proračunov.
Poleg tega bodo lahko občine sredstva proračunske rezerve letos porabile tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč v drugih občinah, kar trenutno ni možno. Tako bodo lahko občine, ki jih poplave niso prizadele, pomagale prizadetim občinam. Višina pomoči ne bo omejena.
Delež sredstev, ki jih občine lahko izločijo v sredstva proračunske rezerve v letih 2023 in 2024, ni omejen. S tem se občinam omogoči, da izločijo v proračunsko rezervo več kot 1,5 odstotka prejemkov proračuna, saj bodo stroški odprave posledic naravnih nesreč visoki.
S tem zakonom smo ustanovili Sklad za obnovo Slovenije, namenjen sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi. V njem se bodo zbirala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov. Delovanje sklada bomo uredili z ustanovitvenim aktom.
Zakonske določbe imetnike določenih javnih listin, ki so bile uničene ali poškodovane v poplavah, pri zamenjavi ali nadomestitvi teh javnih listin oprošča tudi plačila tiskovine, stroške bo kril državni proračun. Oprostitev plačila upravne takse v teh primerih že velja.
Ker sodelovanje pri odpravi posledic naravne nesreče lahko povzroči preobremenjenost javnih uslužbencev in s tem kadrovske težave, kar lahko vpliva tudi na nemoteno zagotavljanje javnih storitev, zakon omogoča začasno premestitev javnega uslužbenca pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju.
S ciljem, da se ne prepreči doseganje namena prejemkov, na področju pravosodja rešitev predvideva, da se vsi prejemki, ki bodo izplačani dolžniku na podlagi tega zakona in drugih zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi odprave posledic avgustovskih poplav, izvzamejo iz izvršbe, davčne izvršbe, ter iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Zakon tudi določa, da so stranke oproščene plačila sodnih taks za postopke o predlogih za vpis v zemljiško knjigo, ki bodo potrebni za ureditev zemljiškoknjižnega stanja kot posledice poplav. Trajanje slednje ureditve je povezano s trajanjem ukrepov interventne zakonodaje.
Na področju digitalne preobrazbe, elektronskih identifikacij in storitev zaupanja: Omogočena video identifikacija fizičnim osebam, katerih stalno ali začasno prebivališče je bilo poškodovano v poplavah in zemeljskih plazovih ter zagotovitev nove opreme vsem občinam in šolam, ki jim je bila v poplavah avgusta 2023 uničena ali poškodovana osnovna računalniška oprema, ki jo potrebujejo za delo (namizni računalnik s pripadajočo opremo ali prenosni računalnik).
Vzpostavila se bo tudi številka skrajšanega izbiranja 114, ki bo vsem omogočala takojšen stik s klicnim centrom za pomoč pri odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov.
Na področju sprejemanja donacij zakon omogoča, da predstavništva Republike Slovenije izven Evropske unije oziroma območja SEPA do konca leta 2023 sprejemajo donacije za namen omilitve škode, nastale po poplavah in plazovih, ter jih prenakažejo na poseben podračun državnega proračuna, odprt za namen donacij iz tujine.
Solidarnostna sobota: Predlagan je obvezni prispevek, ki se bo stekal v sklad za obnovo Slovenije, vanj bodo prispevale vse družbene skupine, podjetja, fizične osebe, kmetje, samozaposleni. Alternativa temu obveznemu prispevku bo solidarnostna sobota, kjer bo v soglasju zaposlenih in delodajalcev mogoče obvezni prispevek nadomestiti z delom in dobiček tega dne nameniti v sklad za obnovo.
Vir: GOV.si
