Kot je za STA povedal novi direktor Vinske družbe Slovenije, združenja velikih slovenskih vinarskih podjetij, Jure Grubar, sicer prvi mož Kmetijske zadruge Krško, so v krški kleti imeli 35 odstotkov več grozdja, kar jim omogoča nemoteno delo. Tudi glede kakovosti se letos ne pritožujejo. Vreme jim je šlo na roko, saj pozeb niso utrpeli, tudi cvetenje je minilo brez ujm, nekoliko jih je prizadela junijska suša in pozneje periodično deževje vse do trgatev.
V vinskem sektorju kar nekaj težav in odprtih vprašanj
Je pa v vinskem sektorju po besedah Grubarja že nekaj let več odprtih sistemskih vprašanj. Pri tem je v prvi vrsti omenil zlato trsno rumenico v severovzhodnem delu Slovenije, saj še vedno niso sprejeti primerni ukrepi za zatiranje bolezni, posledično pa vinogradi propadajo.
“Tisti, ki smo še optimisti, se borimo za preživetja sektorja in smo prestrukturirali svoje vinograde, žal nismo prišli do zadostne podpore zaradi večjega števila prispelih vlog za prestrukturiranje. Razlog za to je verjetno prav zlata trsna rumenica, saj se obnova vinogradov zajeda v fond prestrukturiranja, ta pa se zaradi tega ni nič povečal,” je pojasnil Grubar in dodal, da letos niso uspeli priti do načrtovanih sredstev in so namesto 70 v povprečju prejeli le okoli 40 odstotkov priznanih stroškov.
Tudi na področju zakonodaje se ni še nič izboljšalo, pravi Grubar, saj so po pol leta tvornega sodelovanja različnih deležnikov v panogi presenečeni ugotovili, da vsebina osnutka zakona o vinu ni bila taka, kot so jo dogovorili skupaj. Predlagane rešitve po njegovem dolgoročno ne rešujejo težav vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, kar dokazuje, da država še vedno nima neke strategije, kaj sploh želi s sektorjem.
Rezultat tega je, je dodal, nadaljnje drastično padanje vinogradniških površin. Že lani smo v Sloveniji padli pod 14.000 hektarjev, tudi letos bi lahko ostali brez novih tisoč hektarjev.
Da je zlata trsna rumenica velika težava, so poudarili tudi v štajerski kleti Dveri Pax, ki je letos na območju Jeruzalema že tretje leto zapored izgubila okoli štiri hektarje vinogradov. “Ukrepi, ki jih izvajamo, so žal premalo učinkoviti, saj so v okolici številne zapuščene ali slabo vzdrževane parcele,” so poudarili in dodali, da bi v boj proti tej bolezni morali skupaj stopiti vsi lastniki zemljišč na prizadetih območjih.
Ob tem pozdravljajo odločitev ministrstva za kmetijstvo, da se pomoč za zajezitev bolezni podaljša za še eno leto, a to razumejo le kot kratkoročni ukrep.
Na Primorskem pa se, kot pravijo v družbi Vinakras, ubadajo s težavami pri odkupu grozdja, ki vsako leto zelo hitro upada. Po njihovem se zelo pozna razdrobljenost in majhnost vinogradov ter starostna struktura vinogradnikov, saj mladih, ki bi vinograde prevzemali, skoraj ni.
“Vse to nakazuje, da se bo opuščanje vinogradov in zaraščanje na Krasu strmo nadaljevalo. Na to problematiko zadruga že vrsto let opozarja, a posluha tako v lokalni kot tudi v državni politiki ni. Vse to nakazuje, da v Sloveniji enostavno nimamo nikakršne strategije na področju vinogradništva in vinarstva, kar seveda prispeva k stanju, ki ga opažamo na terenu,” so dodali.
Lanska letina najslabša v zadnjem desetletju, letos kaže bolje
Slovenski vinogradniki so lani po podatkih statističnega urada obdelali 14.102 hektarja vinogradov, v katerih je raslo nekaj več kot 55 milijonov trsov. Na skoraj 70 odstotkih vseh površin so pridelovali bele sorte grozdja, pridelek pa je bil najmanjši od začetka spremljanja podatkov. V povprečju so trte obrodile 4,8 tone na hektar, kar je za 13 odstotkov manj kot leta 2023 in za četrtino manj od povprečja v zadnjih desetih letih.
Letos vinogradniki pričakujejo količinsko dobro letino. V primerjavi z lanskim letom, ki je bilo izrazito neugodno za pridelavo grozdja, bodo povprečni pridelki belega grozdja dobri, a še vedno zgolj tri odstotke večji v primerjavi z desetletnim povprečjem. S hektarja vinograda naj bi v povprečju nabrali 6,5 tone belega grozdja oziroma skupaj okoli 62.600 ton. Tudi rdeče grozdje bo po prvih ocenah dobro obrodilo – 6,2 tone na hektar je za dva odstotka več od dolgoletnega povprečja. S približno 4230 hektarjev ga bodo vinogradniki nabrali okoli 26.400 ton.
Sicer pa so v lanskem letu slovenski vinarji pridelali okoli 555.000 hektolitrov vina, od tega skoraj 70 odstotkov belega. Razpoložljiva količina vina na prebivalca je znašala 35 litrov, od tega 24 litrov belih vin.
V trgovini je bilo lani po statističnih podatkih za liter namiznega vina treba plačati povprečno 2,22 evra, za liter kakovostnega pa približno dvakrat toliko oziroma 4,96 evra. V gostinskem lokalu smo sicer za liter slednjega odšteli štirikrat toliko – 20,08 evra. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 76 litrov kakovostnega vina.
Slovenija je lani uvozila skoraj dvakrat več vina, kot ga je izvozila. Na tuje trge so vinarji prodali za 18,6 milijona evrov vina, od tega skoraj petino v ZDA, med večjimi kupci sta bili še Hrvaška in Italija. Na slovenske police je prišlo za okoli 33,4 milijona evrov vina iz svežega grozdja, največ iz Italije, s Cipra in iz Francije.
Martinovo pomeni simboličen zaključek vinogradniških opravil
Martinovo že po tradiciji pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Za vse, ki živijo od grozdja in vina, je to velik praznik. Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji, različna društva in predvsem gostinci god Svetega Martina obeležujejo z organizacijo družabnih, etnoloških in športnih prireditev.
Največ ljudi vsako leto privabi javno martinovanje v Mariboru. To v štajerski prestolnici poteka že 40 let, letošnje jubilejno pa bo trajalo kar pet dni.
Tradicionalno martinovanje bo v torek tudi na Ptuju. Tam dogodek povežejo z začetkom priprav na tradicionalno kurentovanje, saj je martinovo pri njih znano tudi kot “mali fašenk”.
Večje ali manjše prireditve bodo konec tedna zaznamovale tudi druge dele Slovenije. V Ormožu se bo štiridnevno dogajanje začelo že v petek s tradicionalno martinovo tržnico, martinovanja pa bodo v naslednjih dneh tudi v več drugih štajerskih krajih, med drugim v Lenartu, Slovenskih Konjicah, Slovenki Bistrici in Laškem.
V Ljubljani bodo martinovo v soboto znova obeležili z ljubljansko vinsko potjo. Ob koncu prihodnjega tedna bo v Cankarjevem domu potekal še Slovenski festival vin.
Ob vinskem prazniku bodo dogodki tudi na Obali, ves konec tedna bo pestro tudi v Marezigah.
Na Primorskem velja omeniti še martinovanje na Krasu, ki se je začelo že danes. V Štanjelu, Sežani, Pliskovici in Dutovljah bodo povezali vinarsko tradicijo Krasa s kraško kulinariko, kulturo, športom in zabavo. Številne manjše prireditve bodo tudi na Vipavskem.
V Pomurju bo eno večjih martinovanj v soboto v Gornji Radgoni. Martinovali bodo tudi v Ljutomeru, v Murski Soboti pa pripravljajo že tradicionalni Martinov pohod.
Osrednje belokranjsko martinovanje bo po tradiciji v Semiču, ki pa bo potekalo šele ob koncu naslednjega tedna, torej od 13. do 16. novembra.
Ob tem tudi letos velja opozorilo policistov, da alkoholizirani ne smejo za volan. Policija namreč v času martinovih praznikov že od začetka tedna pa vse do torka znova izvaja poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. V primeru obiska praznovanj svetujejo sredstva javnega prevoza, taksije ali druge alternativne načine vračanja z zabav.
Vir: STA
