Matura za številne dijakinje in dijake predstavlja pomembno življenjsko prelomnico, ko simbolično zaključujejo srednješolsko obdobje in začenjajo novo pot v svet odraslosti oziroma v študentska leta. Gimnazijci oziroma dijaki z opravljenim maturitetnim tečajem bodo opravljali splošno maturo, ki jim odpira pot za študij na univerzi.
Vsem skupni so slovenščina oziroma italijanščina ali madžarščina, matematika in tuji jezik, druga dva maturitetna predmeta pa izbere vsak dijak sam. Izbirajo lahko med različnimi predmeti, na primer fizika, kemija, biologija, zgodovina, tuji jeziki in podobno. Splošna matura vsako leto poteka v dveh izpitnih rokih, spomladanskem (maj-junij) in jesenskem (avgust-september).
V torek bodo tako gimnazijci zadnjih letnikov v skladu z maturitetnim koledarjem v spomladanskem roku pisali prvo izpitno polo - esej iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika. K temu delu izpita se je lani prijavilo 6987 dijakov, za letos pa bodo točni podatki znani v ponedeljek, so sporočili iz Državnega izpitnega centra.
Drugi del pisnega izpita bodo pisali 29. maja.
Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo 30. maja, 9., 11., in 17. junija, iz psihologije, sociologije, geografije in filozofije od 1. do 4. junija, biologije 18. junija, umetnostne zgodovine 8. junija, zgodovine 10. junija, matematike 6. junija in iz kemije 16. junija. Ustni maturitetni izpiti bodo na šolah potekali med 10. in 23. junijem.
Lani je bilo od skupno 6514 kandidatov, ki so na 80 šolah v spomladanskem roku opravljali splošno maturo, uspešnih 91,8 odstotka.
S pisnim izpitom iz slovenščine oz. italijanščine in madžarščine se bo 29. maja začela tudi poklicna matura. Z njo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij.
Razlika med poklicno in splošno maturo je v tem, da slednja omogoča vpis v vse študijske programe, višješolske, visokošolske in univerzitetne, poklicna pa le v višješolske in visokošolske, ne pa tudi v univerzitetne.
