Ideja o prazniku, posvečenem športu, je sicer že ves čas uživala enotno podporo, so se pa na koncu pri podpori vzdržali v Levici, saj so sami želeli, da bi bil novi praznik tudi dela prost dan, a z dopolnilom niso uspeli. Prav tako so priložnost izkoristili za poziv k izboljšanju socialnega položaja profesionalnih športnikov.
Pomisleki drugih poslanskih skupin pri tem, da bi bil praznik dela prost dan, so bili predvsem gospodarske narave.
Še manj enotni so bili pogledi poslancev pri datumu novega praznika. Pobudnik praznika, Olimpijski komite Slovenije (OKS), je predlagal 1. oktober, torej dan, ko je bil leta 1863 ustanovljen Južni Sokol.
Ker bi se tak datum prekrival z mednarodnim dnevom starejših, je v začetku junija pristojni odbor DZ sprejel dopolnilo, da se dan slovenskega športa obeležuje 15. oktobra, na dan, ko je bil leta 1991 ustanovljen slovenski olimpijski komite.
Pozneje pa je koalicija vložila še dve dopolnili z različnimi datumi, na koncu pa je obveljal 23. september, dan, ko so bila športnikom samostojne Slovenije leta 2000 prvič podeljena zlata olimpijska odličja. Priborila sta jih veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Poleg tega je to prvi dan Evropskega tedna športa, ki ga obeležujemo vsako leto. Pri glasovanju o datumu so se vzdržali poslanci LMŠ in Levice pa tudi dva poslanca SNS in eden SD.
Za predsednika OKS Bogdana Gabrovca je to praznik s posebnim pomenom. “Triindvajseti september ni le še eden na seznamu slovenskih državnih praznikov. To je praznik s posebnim pomenom, posvečen slovenskemu športu in promociji športa v najširšem smislu, s posebnim poudarkom, da vse Slovenke in Slovenci praznik obeležijo z lastno telesno dejavnostjo,” se je na glasovanje v DZ odzval Gabrovec.
OKS si prizadeva s praznikom povečati zavedanje o pomenu telesne in športne dejavnosti ter s tem nagovoriti tudi vse tiste, ki se s športom ne ukvarjajo. Dan slovenskega športa naj spodbuja vrednote biti telesno aktiven, uživati življenje in skrbeti za dobro počutje, hkrati pa je krovna športna zveza prepričana, da bo to praznik vseh državljank in državljanov v Sloveniji.
Pobuda OKS je vse od prve predstavitve doživela pozitiven odziv različnih javnosti. Ne samo slovenska športna javnost, pobudo so podprle tudi lokalne skupnosti, strokovni svet vlade RS za šport, poslanske skupine in številni drugi. Razglasitev Dneva slovenskega športa kot novega državnega praznika pa je pozdravil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je lani priredil poseben sprejem ob predstavitvi pobude in jo podprl z besedami, “da je šport, tako kot kultura, ena od stvari, ki nas povezujejo.”
Tudi podpredsednik OKS Janez Sodržnik je pozdravil odločitev za razglasitev posebnega praznika, posvečenega športu. “Športno udejstvovanje ne pomeni le osvajanje in krepitev motoričnega znanja, gre za krepitev telesa, zdrav način življenja. Dan slovenskega športa je tudi vaš praznik, zato ga praznujmo skupaj,” je v izjavi pozval državljane.
Sodržnik je ob tem napovedal, da bo OKS letos za praznik pripravila številne dejavnosti: “Skupaj s podporniki in partnerji na letošnji praznični dan pripravljamo številne športno-rekreativne dogodke za vse starosti. Športna rekreacija pomeni povsem preprosto potrebo po gibanju in željo, da svoje veselje in energijo delimo s prijatelji, pomeni trenutke, ko športna dejavnost ponuja svoje pravo bistvo.”
