Kot je med večurno razpravo povedal poslanec SDS Jožef Lenart, so v stranki znali prisluhniti težavam in stiski slovenskega kmeta, s pripravljenimi priporočili pa želijo pospešiti reševanje slovenskega kmeta. Po njegovih besedah se kmetje sprašujejo, “kam gre država in kam jih napeljuje EU”. “Zaskrbljenost jih je pripeljala na ulice, njihov strah je upravičen,” je dejal in dodal, “da je nekaj tega strahu v današnji razpravi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko uspela potešiti, nekaj pa ga še ostaja“.
Da slovenski kmet danes potrebuje pomoč, je opozoril tudi njegov strankarski kolega Branko Grims in pozval k razumu, da se “stori vse, da se okrepi kmetijstvo in da zaživi samooskrba”.
Poslanec Tomaž Lah iz Gibanja Svoboda pa je pojasnil, da koalicija v priporočilih SDS ne vidi pravih predlogov za reševanje kmetijstva, predvsem zaradi okoljevarstvenih zahtev in zelenega prehoda, zato jih je tudi zavrnila.
Med razpravo so poslanci veliko časa posvetili novi uredbi o programu upravljanja območij Natura 2000, ki za del Ljubljanskega Barja in Planinskega polja predvideva strožji režim kmetovanja. Veliko so govorili tudi o sprejemanju načrta skupne kmetijske politike, s katerimi se je Slovenija zavezala, da bo ohranjala 33.000 hektarjev trajnih travnikov znotraj območja Natura 2000.
Koalicija je glede tega poudarjala, da nihče ne nasprotuje temu, da je treba kmetijskim gospodarstvom, ki kmetujejo na zavarovanih območij, ustrezno povrniti škodo zaradi omejitev, s katerimi se srečujejo, zato je strah kmetov odveč. Po besedah poslanca Gibanja Svobode Boruta Sajovica kmetje za obdelovanje znotraj območij Nature dobijo subvencije, pri katerih ne gre za denar iz slovenskega proračuna, temveč iz Evrope, ki “nam na eni strani daje korenček, na drugi strani pa palico”.
“V bistvu gre za naš denar, ki ga plačamo v Bruselj, zdaj ga pa dobivamo takole tudi nazaj. In treba je spoštovati njihove pogoje,” je bil jasen.
Njegova strankarska kolegica Mateje Čalušić pa je ob tem znova spomnila na razloge, zakaj je prišlo do omenjenih sprememb in kakšne so bile zahteve Evropske komisije na tem področju in katere kompromisne rešitve so bile sprejete, da je država dobila odobrena sredstva EU za subvencije. Ministrstvo ima po njenih besedah za med 50 in 100 kmetov, katerih se te spremembe najbolj dotikajo, pripravljene rešitve. “Nihče ne beži pred tem, da ti režimi ne vplivajo na kmeta,” je dodala.
Poslanec NSi Aleksander Reberšek pa je na drugi strani ocenil, da se s širjenjem območij Natura 2000 omejuje slovenskega kmeta in njegovo kmetovanje z vedno novimi zahtevami. “Na eni strani imamo Naturo 2000, kjer kmetje ne smejo kmetovati oz. kmetujejo pod določenimi pogoji, na drugi strani pa tej državi ni noben problem postavite Magno sredi polja, ki uniči sto hektarjev najboljše kmetijske zemlje,” je dejal.
Poslanci so se v razpravi dotaknili tudi novele zakona o zaščiti živali, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi. Koalicijske stranke so opozicijski SDS očitale, da o vsebini novele zakona širi dezinformacije o vlogi pooblaščenih svetovalcev in da so o tem javnost namerno zavajali tudi vidni predstavniki kmetijskih organizacij.
Opozicijske stranke pa so koaliciji vrnile z očitki, da težave na področju kmetijstva po novem rešujejo tudi z omejevanjem članstva v kmetijskih organizacijah.
Kot je izpostavil nekdanji predsednik vlade in poslanec SDS Janez Janša, je aktualna oblast na zahteve kmetov odgovorila s predlogom dopolnitve zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, s katerim želi iz zbornice umakniti politične funkcionarje. “Govori se o dialogu, demokraciji, gre pa za birokratsko represijo,” je ocenil.
