Kot v sporočilu za javnost navaja ministrstvo, je med najbolj ranljivimi skupinami živali srnjad, katere mladiči v prvih dneh po rojstvu večino časa preležijo skriti v visoki travi. Ob nevarnosti se ne zatečejo v beg, temveč se nagonsko pritisnejo k tlom in nepremično čakajo, da nevarnost mine.
To sicer povečuje njihove možnosti za preživetje pred plenilci, a se izkaže za usodno pri sodobni mehanizirani košnji. Tudi številne travniške ptice, kot so priba, poljski škrjanec in kosec, gnezdijo neposredno na tleh, njihova jajca in mladiči pa v času košnje pogosto podležejo strojem.
Zakon o divjadi in lovstvu določa več obveznosti, katerih spoštovanje je, tako ministrstvo, ključno za varovanje divjadi med kmetijskimi opravili. Tako je treba pri rabi zemljišč upoštevati usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo, uporaba fitofarmacevtskih sredstev mora biti varna za divjad, sicer nosi uporabnik odgovornost za morebitno škodo, obvezna je uporaba preventivnih sredstev pri delu s stroji, ki ogrožajo divjad, med 1. marcem in 1. avgustom je prepovedano uničevanje mejic, grmovja in drugih naravnih struktur, ki predstavljajo pomembna zatočišča za živali, ohranjanje biotske pestrosti pa je dolžnost uporabnikov zemljišč.
Kot pojasnjujejo, je ena izmed osnovnejših, a hkrati zelo učinkovita metoda zaščite živali pravilna smer košnje. Namesto košnje od robov proti sredini travnika, kjer živali ostanejo ujete, naj se košnja začne na sredini travnika in nadaljuje proti robovom. Tak način košnje omogoča pravočasen umik živali iz travnikov. Na večjih površinah je priporočljivo, da se najprej pokosita dva vzdolžna pasova ob robu, nato pa košnja poteka od znotraj navzven. Ob cestah naj bo košnja usmerjena stran od cestišča, da ne bi živali bežale proti prometu. Tudi uporaba verig na traktorjih za ustvarjanje hrupa se je izkazala kot učinkovit način za odganjanje živali iz travinja pred košnjo.
