Primerjava podatkov iz obdobij pred in po pandemiji covida-19 kaže na zvišanje odstotka mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije ter na zvišanje odstotka 17-letnih mladostnikov, ki so poročali o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov. Mladostniki poročajo tudi o manj zadovoljstva z življenjem. V 20-letnem obdobju izvajanja raziskave v Sloveniji se je znižal odstotek mladostnikov, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično.
Po podatkih raziskave HBSC 2022 je v zadnjem letu občutke osamljenosti izkusil vsak šesti mladostnik v starosti 11, 13, 15 in 17 let. Pogostost občutkov osamljenosti s starostjo narašča in ti občutki so v največji meri prisotni med 15- in 17-letnimi mladostniki. Med dekleti so občutki osamljenosti prisotni v večji meri kot med fanti. Več kot tretjina (35,7 %) mladostnikov poroča o rednem (tedenskem) doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov. Psihosomatske simptome najpogosteje doživljajo 17-letniki in dekleta. Najpogostejši psihosomatski simptomi, ki jih doživljajo mladostniki, so: nervoza, nespečnost in razdražljivost. Skoraj 7 odstotkov mladostnikov se uvršča v kategorijo z visoko stopnjo simptomov anksioznosti oz. težjo anksioznostjo. Odstotek mladostnikov s težjo anksioznostjo s starostjo narašča in je višji med 15- in 17-letniki kot med mlajšimi mladostniki. Med dekleti je visoka stopanj anksioznosti prisotna v večji meri kot med fanti. Nekaj manj kot tretjina (30,7 %) mladostnikov je na lestvici/indeksu SZO-5 dosegla rezultat, ki kaže na povišano verjetnost depresije. Dekleta in mladostniki v starosti 15- in 17-let so v večji meri ranljivi za povišano verjetnost depresije, kot so fantje in mlajši mladostniki.
Po besedah vodje HBSC raziskave doc. dr. Helene Jeriček Klanšček, je bila v raziskavi narejena tudi primerjava podatkov s področja duševnega zdravja iz obdobij pred in po pandemiji covida-19: »V obdobju od 2018 do 2022 smo ugotovili poslabšanje pri treh kazalnikih s področja duševnega zdravja, in sicer se je odstotek mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije iz 13 zvišal na 30 odstotkov, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni z življenjem pa se je znižal. Poleg tega smo pri 17-letnikih ugotovili zvišanje odstotka tistih, ki poročajo o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov.« Kot je še pojasnila doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, se raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju izvaja že 20 let v Sloveniji in 40 let v mednarodnem prostoru. »Gre za zelo pomembno mednarodno raziskavo, pri kateri sodeluje že več kot 50 držav in ki prinaša vpoglede v stanje, trende in mednarodne primerjave med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let. V Sloveniji smo leta 2018 vključili tudi 17-letnike. Raziskava vključuje različna vedenja – od tveganih vedenj, življenjskega sloga, spanja, doživljanje šole, družinskih odnosov, do samoocene zdravja, duševnega zdravja, uporabe digitalnih tehnologij, nasilje itd. in je podlaga za načrtovanje strategij in ukrepov na teh področjih.«
20-letni trendi, ki prikazujejo spremembe na področju z zdravjem povezanih vedenj otrok in mladostnikov od prve raziskave do danes, kažejo, da se je v obdobju 2002-2022 znižal odstotek mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično, odstotek mladostnikov, ki doživljajo dva ali več psihološka oz. psihosomatska simptoma se je zvišal, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni s svojim življenjem, pa se v tem obdobju ni spremenil.
Bolj podrobni podatki raziskave HBSC 2022 so prikazani v publikaciji z naslovom Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2022.
Vir: NIJZ