Pri obredu pepeljenja duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljeni pepel. Vernik tako navzven pokaže svojo pripravljenost, da se spreobrne oziroma poboljša. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Za vernega človeka je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve, so zapisali v Katoliški cerkvi.
Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč, verniki pa želijo v tem času poglobiti osebno povezanost z Bogom. V ta namen se odpovejo določeni razvadi ali dobrini. Značilna za postni čas je tudi ljudska pobožnost križevega pota. Duhovniki v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi.
Slovenska karitas bo danes skupaj s soorganizatorji predstavila letošnjo akcijo 40 dni brez alkohola, ki bo potekala od danes do 30. marca. Slovenska karitas tako že 19. leto spodbuja k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni.
Značilno postno pecivo so preste. Po peki prest so znane Vodice na Gorenjskem, kjer pa gre le še za ostanek nekdaj močno razvejane rokodelske dejavnosti, razvite v delu Gorenjske vse do Ljubljane. Preste naj bi na tem območju sicer začeli izdelovati v Velesovem in okolici po ukinitvi tamkajšnjega samostana proti koncu 18. stoletja.
Kjer pusta niso pokopali na pustni torek, ga bodo danes. V okviru tradicionalne šelmarije v Kostanjevici na Krki bodo kurenta najprej izdelali, ga potem pokopali, sledila pa bo vesela sedmina. Prav tako bodo pusta pokopali v Cerknici.
V številnih krajih je bil pokop pusta že v torek. Na Ptuju so ga zadnji dan 64. Kurentovanja najprej obsodili in nato zaprli v kletko do prihodnjega leta. Princ karnevala je oblast v mestu vrnil ptujski županji Nuški Gajšek. Dogodke v okviru tokratnega Kurentovanja je skupno obiskalo približno 100.000 ljudi, so zapisali organizatorji.
Vir: STA
