Otroci prihajajo domov lačni, ker na jedilniku ne piše, katero meso je v obroku

Zagovornik načela enakosti je osnovnim in srednjim šolam, zavodom za otroke s posebnimi potrebami in Centru šolskih in obšolskih dejavnosti priporočil, naj pri jedeh z mesom vedno navedejo, katero meso je v obroku, jedilnike pa objavijo dovolj zgodaj. Julija letos je vložil tudi zahtevo za oceno ustavnosti ureditve šolske prehrane, o kateri bo odločalo Ustavno sodišče.

T.B.
Deli:
Otroci prihajajo domov lačni, ker na jedilniku ne piše, katero meso je v obroku
Simbolična fotografija | Foto: Pixabay

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je šolam priporočil, naj splošne izraze na jedilnikih, kot so mesna omaka, zrezek, salama, pašteta in polpet, dopolnijo z navedbo vrste mesa. Jedilnike naj objavljajo dovolj zgodaj, da se lahko starši otrok, ki zaradi vere ali prepričanja ne jedo določenega mesa ali se prehranjujejo brezmesno, pravočasno odzovejo. Isto naj velja za šolske izleta in šole v naravi.

Priporočilo je naslovljeno na osnovne in srednje šole, zavode za otroke s posebnimi potrebami in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, utemeljuje pa ga z ustavno pravico do svobode vesti in veroizpovedi ter s prepovedjo diskriminacije na podlagi vere in prepričanja. Opozarja, da otroci zaradi obroka, ki vsebuje meso, ki ga njihova vera prepoveduje, obroka ne pojedo in prihajajo domov lačni.

Vprašanje je že na Ustavnem sodišču

Priporočilo ni edini korak. Zagovornik je julija letos vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ureditve vrtčevske in šolske prehrane. Izpodbija to, da morajo zavodi zagotavljati medicinske diete, niso pa dolžni prilagajati prehrane zaradi vere ali drugega prepričanja. Po njegovem mnenju to nekatere otroke postavlja v slabši položaj. O zahtevi bo odločalo Ustavno sodišče.

Kaj pravijo tisti, ki jih to zadeva

Islamska skupnost v Sloveniji se s tem vprašanjem ukvarja že dlje. Njena delovna skupina je leta 2024 izvedla raziskavo o izkušnjah muslimanskih staršev in praksah šol pri obrokih brez svinjine, v kateri je sodelovalo 1840 staršev, analizirali pa so tudi jedilnike slovenskih osnovnih šol. Rezultate so prvič predstavili septembra 2024.

Skupnost poudarja, da sistemske rešitve še ni, in predlaga dialog s šolami ter izmenjavo dobrih praks. Na svojem posvetu lani oktobra so zagovarjali stališče, da rešitve ne zahtevajo niti dodatnega denarja niti dodatnih kadrov. Staršem, ki rešitve ne najdejo, ponujajo pomoč pri komuniciranju s šolo.

Primeri, ki že delujejo

Na tem posvetu je ravnatelj Osnovne šole Hajdina Mitja Vidovič predstavil prakso, pri kateri otrokom, ki ne jedo svinjine, obrok pripravijo z drugo vrsto mesa.

Glede šol v naravi starši po navedbah Islamske skupnosti pogosto slišijo, da prilagoditev ni mogoča. Nekdanji direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Branko Kumer in novi direktor Domen Uršič sta pojasnila, da center prehrano lahko prilagodi, če ga šola o posebnosti otroka pravočasno obvesti, zamenjava vrste mesa pa je ena preprostejših prilagoditev. Staršem svetujejo, naj vztrajajo, da šola to možnost preveri neposredno pri enoti, kjer bodo otroci nastanjeni.

Vir: Zagovornik načela enakosti; Islamska skupnost v Republiki Sloveniji

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Komentarji z žaljivimi, rasističnimi, diskriminatornimi ali nezakonitimi vsebinami bodo odstranjeni. Pravila komentiranja →

Nalagam komentarje...
Občine: Slovenija
Kategorije: Novice
Ključne besede: ISLAM meso osnovna šola srednja šola ustavno sodišče hrana v šolah šolska prehrana

Več iz kraja Slovenija

Več iz kategorije Novice