Ogroženost delovnih mest povečuje pripravljenost za prekvalifikacijo - Koroške Novice

Ogroženost delovnih mest povečuje pripravljenost za prekvalifikacijo

S pojavom pandemije covida-19 so določene panoge postale bolj ogrožene, zaposleni pa kažejo vedno večjo pripravljenost za prekvalifikacijo. Na globalni ravni sta se pripravljeni prekvalificirati dve tretjini zaposlenih, kažejo rezultati raziskave Global Talent Survey 2020 o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnost.
workplace-1245776_960_720

Dobra tretjina (36 odstotkov) zaposlenih na globalni ravni je bila glede na raziskavo med koronsko krizo odpuščenih ali prisiljenih delati manj ur, v panogi turizma in potovanj je bilo takih kar 68 odstotkov zaposlenih. V Sloveniji je bil delež tistih, ki so izgubili delo ali so ga opravljali v manjšem obsegu, nekoliko nad globalnim povprečjem (38 odstotkov).

Raziskavo Global Talent Survey sta v Sloveniji izvedla največji slovenski zaposlitveni portal MojeDelo.com, ki je član skupine The Network, in družba Boston Consulting Group. V njej je sodelovalo 209.000 ljudi iz 190 držav, med njimi prek omenjenega portala 1617 Slovencev, starih med 17 in 65 let.

Med tistimi, ki so med pandemijo izgubili redni dohodek, je bila na globalni ravni skoraj polovica mlajših od 20 let in skoraj polovica ljudi s srednješolsko izobrazbo. Posledično sta se kar dve tretjini (68 odstotkov) zaposlenih pripravljeni prekvalificirati. V Sloveniji je delež tistih, ki so se pripravljeni prekvalificirati nekoliko nižji od globalnega povprečja in znaša 54 odstotkov.

Pripravljenost za pridobivanje novih veščih, z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti, je na globalni ravni višja med zaposlenimi v panogah, ki so utrpele večjo škodo zaradi pandemije. V storitvenem sektorju, prodaji ter podpori strank se je pripravljenih prekvalificirati skoraj tri četrtine zaposlenih, manj pa so na to pripravljeni zaposleni v sektorjih, kot so zdravje in medicina, socialno delo ter znanost in raziskave, saj njihove službe veljajo za bolj varne.

Na vrhu seznama potencialnih novih karier se je znašlo delo na področju digitalnih in informacijskih tehnologij ter pisarniške in managerske službe, še kaže raziskava.

“Podjetja bi morala biti odprta za zaposlovanje ljudi z neobičajnimi kariernimi potmi: v prihodnosti lahko talenti izhajajo iz številnih nepričakovanih okolij in poklicnih ozadij. Tako bodo enoletna obdobja brezposelnosti ali povsem drugačna izobrazba kandidatov postala nekaj običajnega, saj bodo posamezniki kot odgovor na izzive, kakršen je covid-19, spreminjali svojo poklicno pot,” je prepričana izvršna direktorica družbe Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.

Preberi še:  Epidemija se umirja, v bolnišnicah le okoli 40 bolnikov. Takšno je stanje na Koroškem

Avtorji raziskave sicer ugotavljajo, da se na globalni ravni vse bolj zavedamo pomembnosti prilagajanja trgu dela, nujnosti vseživljenjskega učenja in usvajanja novih veščin. Kot so zapisali, se 65 odstotkov vseh sodelujočih v raziskavi izobražuje v okviru službe, 62 odstotkov se jih samoizobražuje, 48 odstotkov jih obiskuje spletne izobraževalne tečaje, 41 odstotkov po novo znanje hodi na konference in seminarje, 36 odstotkov pa jih uporablja mobilne aplikacije.