Zapisali so, da podjetja višje minimalne plače kot posledice nove definicije niso zmogla še v času, ko smo imeli gospodarsko rast. Za leto 2021 pa glede na nov zakon trenutno ne razpolagajo niti z informacijo o višini minimalne plače, saj to določa formula v razponu zneska minimalnih življenjskih stroškov, zato podjetja niti ne vedo, koliko morajo načrtovati za odhodke za prihodnje leto.
Druga izmed prioritet, kjer je epidemija pokazala potrebo po bistveno bolj prilagodljivi sistemski ureditvi, je za Združenje delodajalcev Slovenije ureditev dela na daljavo oz. dela na domu. V času razglašene epidemije so se delodajalci lahko poslužili 169. člena zakona o delovnih razmerjih, ki omogoča bistveno bolj prožno ureditev dela na daljavo, vendar zgolj za omejeno časovno obdobje izrednih razmer.
“Trenutna situacija v Sloveniji s povečevanjem števila okužb že zelo posega v delovne procese v podjetjih, le ta pa dela na daljavo več ne morejo organizirati na način, kot so ga lahko v času razglašene epidemije, temveč zgolj pod pogojem sklenitve novih pogodb o zaposlitvi in drugih pogojev, kljub temu, da gre za dnevne spremembe,” so navedli.
Opozorili so še, da v primeru pozitivnega testa na novi koronavirus Nacionalni inštitut za javno zdravje ne obvešča delodajalcev, pri katerih zaposleni delajo. “Posledično se dogaja, da delodajalec ne more ustrezno poskrbeti za ostali kolektiv, v kolikor sam okuženi zaposleni ne obvesti delodajalca oz. navede vseh stikov ob ugotavljanju epidemiološke slike. Druga težava nastopi, ko okuženi zaposleni prejme bolniško odsotnost, saj delodajalec iz obvestila o njej ne more videti, ali gre za okužbo s koronavirusom ali kakršenkoli drugi razlog bolniške odsotnosti,” so zapisali. Od tega pa je odvisna tudi refundacija boleznin delodajalcu.
Kot zagotavljajo v združenju, si informacij o tem želijo le, da bo omogočeno ustrezno ukrepanje znotraj delovnih organizacij za preprečitev nadaljnjih prenosov okužbe in s tem varovanja zdravja.
Na sporočilo združenja delodajalcev so se odzvali v Levici, kjer so zapisali, da delodajalci prejemajo milijarde državnih pomoči, najslabše plačanim delavcem pa odrekajo minimalno plačo. “Po podatkih fiskalnega sveta so do konca avgusta od države prejeli 246 milijonov evrov subvencij za povračila nadomestil plač, 567 milijonov evrov plačanih prispevkov, do konca leta pa bodo dobili še subvencije za financiranje skrajšanega delovnega časa. Poleg tega jim bo država … odložila plačilo 140 milijonov davka na dobiček,” so navedli.
V rebalansu proračuna za leto 2020 je za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom zagotovljenih 1,4 milijarde evrov. Ob tem pa ne gre spregledati podatka, da so v podjetniškem sektorju svoje likvidnostne rezerve v času koronakrize povečali za 600 milijonov evrov, so navedli v stranki. “Strošek, ki bo nastal zaradi dviga minimalne plače, je v primerjavi s temi zneski le kaplja v morje,” so dodali in zagotovili, da se bodo poskusom znižanja minimalne plače uprli z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo.
