Če upravičenci ne bodo imeli pripomb k odločbi, bo lahko z njimi sklenjen osebni načrt, je v tem tednu pojasnil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Centri sicer trenutno zbirajo uradne podatke, ki jih potrebujejo za izdajo odločb. Tako pošiljajo zaprosila na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za preverjanje zavarovalne podlage vlagateljev. Prav tako pošiljajo zaprosila na ministrstvo za notranje zadeve, da pridobijo podatke o vlagateljevem stalnem prebivališču, enotni matični številki občana in druge potrebne informacije. Hkrati pošiljajo zaprosilo na Inštitut za socialno varstvo, da pridobijo podatek o tem, ali vlagatelj že prejema storitve, primerljive pravicam iz dolgotrajne oskrbe, je pojasnila vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo na centru za socialno delo Južna Primorska Diana Radešić.
Sama vloga za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe je po njenem pojasnilu vnesena v informacijski sistem Krpan. Za izdajo odločbe pa še nimajo informacijskega sistema, zato vse potrebno za izdajo odločbe pripravijo z ročnim vnašanjem podatkov v vnaprej pripravljene osnutke odločb, ki jim jih je pripravilo ministrstvo za solidarno prihodnost.
Želijo si, da bi bil informacijski sistem čim prej vzpostavljen, saj bi to omogočilo hitrejše reševanje vlog.
Zdaj centri po pojasnilih Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije (SCSD) čakajo na aplikacijo, ki bi jim pomagala pri izdajanju odločb. Trenutno je namreč izdajanje odločb odvisno od tega, kdaj bodo pristojni organi posredovali potrebne podatke, je izpostavila sekretarka SCSD Tatjana Milavec.
Glede na to, da je vlog za dolgotrajno oskrbo in e-oskrbo trenutno nekaj čez 4500, izdane pa so tri odločbe, po njenih besedah ni mogoče zelo hitro pričakovati izdaje vseh odločb. “Če bodo socialne delavke in delavci hoteli delati na terenu in hkrati ročno izdajali odločbe, bodo še bolj obremenjeni kot do zdaj,” je posvarila.
Centri za socialno delo so vloge za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu začeli zbirati 1. junija. Potem so se odpravili na teren in začeli ocenjevati potrebe, ki jih imajo vlagatelji. Izdelanih ocen je po ministrovih besedah že več kot tisoč. Največ ocenjenih uporabnikov pade v četrto kategorijo dolgotrajne oskrbe, kjer uporabnikom mesečno pripada 80 ur.
Uvrščenim v prvo kategorijo mesečno pripada 20 ur, uvrščenim v drugo kategorijo 40 ur, v tretjo kategorijo 60 ur, v peto pa 110 ur.
Uporabnik bo v okviru dolgotrajne oskrbe na domu na svojem domu prejemal tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih kot tudi storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila. Storitve dolgotrajne oskrbe na domu bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Vsak upravičenec, ki bo izbral dolgotrajno oskrbo na domu, bo poleg tega upravičen do storitev e-oskrbe in storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen pri ocenjevanju upravičenosti.
Ministrstvo si po Maljevčevih besedah prizadeva, da bi bilo za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu dovolj kadra. Vendar je v torek na posvetu v organizaciji Foruma festivala za tretje življenjsko obdobje o izzivih in rešitvah pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi priznal, da problem ni enostaven. Ker sprejeti ukrepi niso zadostni, je napovedal nadaljnje iskanje rešitev za izboljšanje kadrovske slike skupaj s pristojnimi.
Vir: STA
