V Črni na Koroškem se je v nedeljo, 16. avgusta 2026, odvilo tradicionalno srečanje folklornih skupin »Na gaudi se dobimo«, ki ga je pripravila Folklorna skupina KD Gozdar Črna na Koroškem v sodelovanju z Občino Črna na Koroškem in Zvezo kulturnih društev Črna na Koroškem. Letošnje srečanje je bilo še posebej slovesno, saj je potekalo v okviru jubilejnega 70. Turističnega tedna v Črni na Koroškem.
Prireditev je tudi letos povezala približno 200 folklornic, folklornikov in godcev različnih generacij iz različnih krajev Slovenije. Črna je tako za nekaj ur postala prostor plesa, glasbe, ljudskega izročila in predvsem prijetnega druženja.
Dogajanje se je začelo ob 15. uri s povorko sodelujočih skupin, ki se je podala skozi Črno. Na čelu povorke je bila gostiteljica, Folklorna skupina KD Gozdar Črna na Koroškem, sledile pa so ji Folklorna skupina CUDV Črna na Koroškem, Folklorna skupina Bled, KD Anton Tanc Laško, Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče, Folklorno društvo Rakek, Folklorna skupina Vipava, FS Duplo Pišece ter FS Bistra s tamburaškim orkestrom Tamburaši Borovnica. Povorka se je zaključila v središču Črne pri spomeniku, kjer so se skupine predstavile s kratkimi plesnimi nastopi. Še pred uradnim začetkom prireditve je sodelujoče sprejela in pozdravila črnjanska županja mag. Romana Lesjak.
Gostiteljica letos praznuje 45 let delovanja
Folklorna skupina KD Gozdar Črna na Koroškem je imela letos še posebej pomemben razlog za praznovanje, saj je obeležila 45 let uspešnega delovanja. V tem času je skupina z veliko predanosti ohranjala ljudsko izročilo, ustvarjala prijateljstva in povezovala generacije. Danes jo sestavljajo člani, stari od 13 do 70 let, iz celotne Mežiške doline.
Skupino umetniško vodi Mojca Kovač Piko, predsednica pa je Duša Komprej. Člani so v štirih desetletjih in pol nastopali doma in v številnih evropskih državah. Gostovali so na Poljskem, Madžarskem, v Italiji, na Hrvaškem, v Avstriji, na Češkem, v Srbiji ter večkrat v Bosni in Hercegovini, kjer so letos aprila obiskali Sarajevo in Kakanj. Svoje mednarodno delovanje bodo nadaljevali tudi jeseni, ko se bodo odpravili na Hrvaško.
FS KD Gozdar je dejavna tudi na področju izobraževanja in priprave drugih kulturnih projektov. Lani je uspešno izvedla projekt Godčevska naveza na Koroškem, že vrsto let pa pripravlja tudi tradicionalno prireditev Od jabke do mošta, v okviru katere od leta 2016 potekata likovni in fotografski natečaj. Skupina tako dokazuje, da je folklora veliko več kot le ples – je način povezovanja ljudi in ohranjanja dediščine.
Folklorna skupina CUDV Črna na Koroškem
V okviru dogajanja je v povorki in na vasi nastopila tudi Folklorna skupina CUDV Črna na Koroškem, ki je v zadnjih dveh letih tesneje povezana s KD Gozdar. Skupino sestavljajo uporabniki CUDV Črna na Koroškem, odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki plešejo skupaj z mentoricami Matejo Osojnik, Darinko Stopar in Pavlino Šepul.
Njihov nastop je bil pomemben predvsem zaradi sporočila, da folklora pripada vsem in da lahko prav skozi ples vsak posameznik najde prostor za izražanje, druženje in veselje.
Večer folklornega plesa
Ob 16. uri se je program preselil v dvorano Kulturnega doma Črna na Koroškem, kjer je obiskovalce skozi prireditev popeljala moderatorka Janja Širnik. Po pozdravih županje mag. Romane Lesjak in predsednice Zveze kulturnih društev Črna na Koroškem Ivanke Šušel se je začel razgiban plesno-glasbeni program. Domačini pa so oder prepustili gostujočim skupinam.
KD Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem
Folklorna skupina KD Anton Tanc, ki ji člani krajše pravijo kar Tanci, je s svojim nastopom pokazala, kako pomembna je pri folklori medgeneracijska povezanost. Skupina deluje že 47 let, njeni člani pa so stari od 17 do 75 let. Poleg plesov ohranjajo tudi različne svečane in delovne običaje.
Predstavili so koreografijo Oj, ti preljuba vinska trta, v kateri so prikazali prihod trgačev, priprave na trgatev in različne plese, povezane z vinogradniškim izročilom. Ob plesu trojk, rašpli, plesu z litri in tramblanu ni manjkalo niti humorja. Tanci so sicer v svoji bogati zgodovini gostovali tudi v Angliji, Rusiji, na Češkem, v Srbiji in drugih evropskih državah.
Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče
Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče ima eno najdaljših folklornih tradicij v Posavju. Deluje že od leta 1967 in se je v tem času udeležila številnih srečanj doma in v tujini. Posebno pozornost namenja tudi kostumski podobi, saj ima v svoji zbirki kostume sedmih slovenskih območij.
Na prireditvi se je predstavila s koreografijo Ščela sta se zdati, ki prikazuje poroko mladega prekmurskega para. Ob prihodu ženina in svatov so se zvrstili igrivi plesi, med njimi rejzlpolka, gorički valček, ceplpolka in na koncu živahni čardaš. Koreografijo sta pripravila Maja Štrbulc in David Rožman, glasbeno priredbo pa Oskar Stopar.
Folklorno društvo Rakek
Folklorno društvo Rakek deluje že 24 let in se posveča plesom različnih slovenskih pokrajin, predvsem Notranjske in Dolenjske. Skupina veliko nastopa doma in v tujini, letos pa je gostovala tudi na mednarodnem festivalu v Benetkah in na Hrvaškem.
V Črni so predstavili koreografijo Dragonar je prijezdil, v kateri so se prepletli ples, glasba in zgodovinski duh. Osrednja lika sta bila dragonarja, ki sta prišla na ples in se pomešala med plesalce. Skupaj so zaplesali štajeriš, sotiš in cvajšrit polko ter zapeli pesem Dragonar je prijezdil.
Folklorna skupina Vipava
Folklorno društvo Vipava neprekinjeno deluje od leta 1995, lani pa je praznovalo 30-letnico. Skupina se najpogosteje predstavlja v vipavskih nošah iz prve polovice 19. stoletja in s plesi primorskega prostora. Posebej so ponosni na svoj podmladek, saj pod okriljem Osnovne šole Vipava deluje tudi otroška folklorna skupina.
V zadnjem obdobju se je okrepila tudi odrasla skupina, ki je kljub težkim preizkušnjam ostala povezana in odločena nadaljevati svoje delo. Predstavili so koreografijo Svet na vasi, hudomušno pripoved, v kateri sta se srečala Shakespeare po vaško in vaška Mici po svetovno. Preplet plesov, kot so sklava, štajeriš, špic polka, tolminski zibenšrit in rezijanka, je skupaj z ljudsko pesmijo ustvaril živahno vaško zgodbo.
FS Duplo Pišece
FS Duplo Pišece deluje kot sekcija Kulturnega društva Orlica Pišece že od leta 1987. Skupina prihaja iz območja Orlice, plese pa izvaja v gorenjskih in domačih pišeških kostumih. Pri izdelavi slednjih so se oprli tudi na raziskave dr. Marije Makarovič in pripovedovanja starejših domačinov.
S koreografijo Pozabljivi Tonček so obiskovalce nasmejali z zgodbo o preveč pozabljivem in predvsem preveč zaljubljenem Tončku. Ta se je med obiskovanjem dveh deklet zapletel v ljubezenski trikotnik, zaradi česar je sledil pravi vihar čustev. Zgodba se je končala s klofutami, prepiranjem deklet in Tončkovim prestrašenim begom – ob jasnem nauku, da se na dveh stolih ne da sedeti.
Folklorna skupina Bled
Folklorna skupina Bled ima dolgo tradicijo, saj je bila ustanovljena že leta 1946. Danes jo sestavlja približno 20 pretežno mladih članov, ki si prizadevajo za čim bolj pristno poustvarjanje ljudskih plesov, pesmi in običajev Gorenjske, predvsem Bleda in okolice.
Njihova koreografija Fantje čez vodó je skozi ples pripovedovala o vodi kot meji in hkrati povezavi med ljudmi. Dekleta so s svojim gibanjem predstavljala valovanje vode, fantje pa so se na nasprotnih bregovih pomerili v plesnem tekmovanju. Sčasoma je voda postala most, ki je povezal vse plesalce v skupen zaključni ples. Skupina je s tem poudarila pomen poguma, povezovanja in skupnosti.
FS Bistra s Tamburaši Borovnica
Folklorna skupina Bistra je nastopila skupaj s tamburaškim orkestrom Tamburaši Borovnica. Skupino Bistra sestavlja približno 20 plesalcev, ki se redno udeležujejo folklornih srečanj, bogatijo kulturno življenje domačega okolja in svoje znanje predstavljajo tudi v tujini.
Tokrat so predstavili koreografijo Istra na drobno, ki jo je pripravila Anja Verderber, glasbeno priredbo pa Oskar Stopar. Koreografija je nastala po navdihu opazovanja ljudi ob reki Tejo v Lizboni, kjer je avtorico pritegnila posebnost drobnih korakov in elegantnih gibov. V povezavi s tamburaško glasbo je tako nastala plesna zgodba z izrazitim mediteranskim pridihom.
Tamburaški orkester Borovnica
Tamburaši Borovnica delujejo kot samostojna sekcija Kulturnega društva Borovnica in štejejo 14 članov. Skupino vodi Jože Zver, njihovo glasbeno sodelovanje s folklorniki pa je prireditvi dodalo še posebno zvočno razsežnost.
Ker je šlo za srečanje folklornih skupin, je bil njihov samostojni glasbeni nastop prijetna popestritev večera. Zaigrali so Vesela plesalka, Pastirče mlado i milo, Večer na Robleku in Kam le čas beži, s čimer so občinstvu ponudili še nekaj trenutkov glasbenega užitka.
Tradicija, ki povezuje
Srečanje »Na gaudi se dobimo« je tudi letos pokazalo, da slovenska folklora živi in se razvija. Vsaka skupina je v Črno prinesla del svoje pokrajine, svoje zgodovine in svojih ljudi. Različne noše, melodije, plesi in zgodbe so se povezali v skupen praznik slovenskega ljudskega izročila.
Posebno vrednost srečanja je predstavljalo medgeneracijsko povezovanje. Na istem odru so nastopali mladi in starejši, izkušeni plesalci in tisti, ki svojo folklorno pot šele začenjajo. Prav v tem je moč folklorne dejavnosti – v prenašanju znanja iz roda v rod in v ustvarjanju novih prijateljstev.
S plesom, glasbo in druženjem so tako udeleženci prispeli do zaključka prireditve. Organizatorji so se zahvalili vsem nastopajočim, sodelujočim, prostovoljcem in vsem, ki so pomagali, da je srečanje »Na gaudi se dobimo« uspešno zaživelo v okviru 70. Turističnega tedna v Črni na Koroškem.
Po uradnem delu prireditve se je druženje nadaljevalo ob pogostitvi, kjer so si udeleženci vzeli čas za sproščen pogovor in prijetno izmenjavo vtisov. Srečanje je bilo tako tudi priložnost za navezovanje novih stikov, izmenjavo izkušenj ter utrjevanje prijateljskih vezi med folklornimi skupinami.
Organizatorji so bili z letošnjim srečanjem zelo zadovoljni in še posebej veseli, da so se njihovemu povabilu odzvale vse povabljene skupine, ki jih je skrbno izbral član skupine Luka Kropivnik, za kar so mu iskreno hvaležni. Veseli so bili tudi spoznanja, da dober glas seže v deveto vas, saj prireditev ni privabila le številnih kakovostnih in uspešnih nastopajočih, temveč tudi obiskovalce iz drugih krajev, med njimi celo iz oddaljene Sevnice, ki so prišli v Črno, da bi si ogledali folklorni praznik.
