Obeležujemo svetovni teden dojenja: Na NIJZ svetujejo, da matere dojijo tudi po šestem mesecu dojenčkove starosti

family-1350742_960_720
FOTO: Pixabay

Med 1. in 7. avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja. Pri svetovnem tednu dojenja gre za del aktivnosti svetovne zveze za podporo dojenju WABA (World Aliance for Breastfeeding Action), ki se jim pridružujemo tudi v Sloveniji. Svetovna zveza za dojenje vsako leto predlaga osnovno sporočilo tedna dojenja, ki se v letošnjem letu glasi »Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje« in s katerim usmeri pozornost javnosti na različne vidike dojenja ter osvešča družbo o samem pomenu dojenja.

Cilji letošnjih prizadevanj so: izboljšati zdravje mater in otrok, zagotoviti zdrav in enak začetek življenja vsem otrokom, z dojenjem preprečevati podhranjenost otrok povsod po svetu, zagotoviti varno prehranjevanje dojenčkov in otrok v času krize, vplivati na pojav revščine – dojenje ne stane nič, poudariti, da dojenje pomeni tudi zaščito okolja, predvsem vodnih virov ter zagotavljati okoljsko trajnost.

FOTO: NIJZ

V prejšnjem stoletju je dojenje upadalo, vzrok pa sta med drugim bila izdelava prilagojenega mleka za hranjenje dojenčkov in velika vlaganja v njegovo trženje, nato pa se je trend dojenja med leti 1990 in 2000 obrnil v pozitivno smer. NIJZ na podlagi do sedaj izvedenih raziskav v Sloveniji (npr. HRAST) ugotavlja, da velika večina mater v Sloveniji svoje dojenčke doji, a nekateri vidiki dojenja še niso skladni s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. V Sloveniji je namreč obdobje izključnega dojenja dokaj kratko, kar je povezano na primer z dvomom matere v kakovost in količino lastnega mleka in s skrbjo, ali njen otrok dobi dovolj hrane. Ženske povedo, da so jim po porodu pri dojenju v največji meri v pomoč že izkušene matere, na primer prijateljice, druge otročnice v sobi po porodu, njihove matere, pa tudi priročniki ter revije z nasveti. Matere pravijo tudi, da pozneje največ koristnih nasvetov o dohranjevanju izvedo od prijateljic, iz priročnikov, revij in medmrežja.

Kadar se matere srečajo z dvomi in težavami, bi potrebovale več učinkovite in pravočasne pomoči, konkretno podporo pri pridobivanju spretnosti dojenja in preverjene, točne in ustrezne informacije ter nasvete, kaj storiti v njihovem primeru, navaja NIJZ. Da bi doječe matere dobile, kar potrebujejo, bi bilo potrebno okrepiti svetovalne storitve strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje v samem zdravstvene sistemu ter zunaj njega, prav tako okrepitev znanja o laktaciji in dojenju vseh zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo z družinami z dojenčkom. Smiselno bi bilo tudi odstraniti predsodke in napačna prepričanja o dojenju. Zaradi slednjih nekatere matere začnejo dvomiti vase, še posebej, če jih njihovi bližnji prepričujejo na primer o domnevni »vodenosti« njihovega mleka ali o tem, da bo dojenje leto dni starega otroka škodovalo njegovemu razvoju.

FOTO: Pixabay

NIJZ poudarja, da se sestava materinega mleka odlično prilagaja otrokovim vsakokratnim razvojnim potrebam in njegovi rasti, poleg tega pa dojenje v obdobju okoli prvega rojstnega dneva dobro dopolnjuje drugo pestro hrano, ki naj jo otrok pri tej starosti že uživa.

Kaj kažejo najnovejši podatki o dojenju v Sloveniji?

Nedavno zaključena raziskava, »SI.Menu 2017/18«, ki je potekala v okviru evropskega programa EU Menu, posebno pozornost namenja prehrani dojenčkov in malčkov od prvih začetkov do uvajanja hrane in prehoda na družinsko prehrano. V raziskavo je bilo povabljenih 1006 naključno izbranih otrok s stalnim prebivališčem v Sloveniji v starosti od treh do dvanajstih mesecev (dojenčki) in v starosti od enega do dveh let (malčki). V raziskavi je sodelovalo 661 otrok in njihovih staršev. Z vprašalnikom so pridobili podrobne podatke o prvih začetkih hranjenja vključenih otrok. Podatki so pokazali, da se hranjenje devetih od desetih dojenčkov v prvih dneh življenja prične z dojenjem. Bolj pogosto z dojenjem pričnejo matere z višjo izobrazbo v primerjavi z materami z nižjo izobrazbo. S starostjo dojenčka dojenje upada. V šestem mesecu otrokove starosti so matere dojile dobro polovico dojenčkov (56 %), medtem ko v dvanajstem mesecu otrokove starostu matere dojijo le še dobro tretjino (32,9 %) dojenčkov ali pa ti zaradi materine odsotnosti dobijo obrok predhodno izbrizganega mleka vsaj enkrat v dnevu.

Pomen in prednosti dojenja

Dojenje je naraven in učinkovit način hranjenja dojenčka. Ko mati in otrok osvojita potrebne spretnosti, je zelo preprosto in priročno. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in mnogih drugih združenj ter slovenske nacionalne smernice priporočajo izključno dojenje do zaključka šestega meseca. Izključno dojenje pomeni hranjenje dojenčka samo z materinim mlekom ob morebitnem dodajanju vitaminov, mineralov ali zdravil, ki jih predpiše zdravnik. Zaradi otrokovega hitrega razvoja in povečevanja telesne teže naj starši po dopolnjenem šestem mesecu starosti pri otroku začno postopoma uvajati mešano prehrano. Matere naj dojijo do drugega leta otrokove starosti ali po želji doječega para še dlje. Dojenje ima številne prednosti za otroka in mater, pa tudi za družbo in okolje.

Znanstveno je potrjeno, da dojenje krepi otrokovo zdravje, njegove koristi so dolgoročne in so povezane tudi z dobrim zdravjem odraslega. Ob dojenju otrok doživlja veliko ugodja, na materinih prsih se čuti varnega in sprejetega, v njenem naročju je v telesnem in očesnem stiku z njo, občuti njeno toplino in nežnost, kar je pomembno za njegov duševni razvoj. Znanstveniki potrjujejo ugodne vplive dojenja na doječo mater v obdobju dojenja in tudi veliko kasneje.

FOTO: NIJZ

Na NIJZ dajejo dojenju poseben pomen ter svetujejo, da matere dojijo tudi po šestem mesecu dojenčkove starosti, kajti materino mleko je visoko kakovostna hrana. Otroci, ki jih matere po šestem mesecu ob dopolnilni prehrani tudi dojijo, imajo hrano vedno na voljo. Materino mleko vsebuje zaščitne snovi, ki ga varujejo pred okužbami in pomaga bolnemu otroku k hitrejšemu okrevanju; z dojenjem se nadaljuje poseben odnos med materjo in otrokom.

NIJZ navaja nekaj praktičnih nasvetov za vse bodoče in doječe matere

  • Matere naj z dojenjem začnejo čim prej po porodu, dojenčka naj pogosto pristavljajo k prsim, kar pomaga pri vzpostavitvi dojenja.
  • Število obrokov naj prilagodijo dojenčkovim potrebam, ki se lahko od dojenčka do dojenčka precej razlikujejo.
  • Otroka naj vzamejo k prsim vsakič, ko pokaže zgodnje znake lakote in naj ne omejujejo trajanja posameznega podoja.
  • Doječe mame potrebujejo ustrezne informacije, podporo in v nekaterih primerih pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju laktacije in dojenja. Če se pri dojenju srečajo s težavami, naj poiščejo pomoč zdravstvenih strokovnjakov, kot so patronažne medicinske sestre, pediatri, babice, medicinske sestre v pediatriji. Za pomoč lahko zaprosijo tudi katero od posebej izobraženih svetovalk za dojenje. V Sloveniji delujeta dve organizaciji za pomoč doječim materam: Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenija in La Leche League – Slovenija, Društvo za podporo in pomoč doječim materam.
  • Če se dojenje ne vzpostavi kljub upoštevanju nasvetov in praktični pomoči ali če iz različnih razlogov matere ne morejo, ne smejo ali ne želijo dojiti, ali če otrok ne sme biti dojen, jim bodo v porodnišnici ali pediatrični ambulanti svetovali glede hranjenja dojenčka z mlečnim pripravkom.

Ko dojenje steče, je v veliko zadovoljstvo otroka in matere. Gre za predano delo matere in ženske v Sloveniji si za dobre prakse dojenja zaslužijo veliko priznanje. S prizadevanji za kakovostno strokovno in laično podporo in pomoč materam pri dojenju izražamo spoštovanje do otrok in žensk. Z naklonjenostjo in obzirnostjo mimoidočih bodo ženske sproščeno dojile svoje otroke tudi zunaj doma, v parku ali v kavarni, na uradu ali na avtobusu – ko je otrok lačen, potrebuje materino naročje in dojke – in to takoj.

VIR: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.