Kot so navedli v zdravniški zbornici, se je število specialistov revmatologije v petih letih zmanjšalo s 43 na 30, kolikor jih je bilo po podatkih evidence članstva 1. avgusta letos. Ob tem je bilo v evidenci še šest specializantov. Za postopno približevanje evropskim standardom bi Slovenija po njihovih navedbah potrebovala približno 50-60 aktivnih revmatologov.
Opozarjajo, da tudi zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo ostaja nizko. Na petih javnih razpisih v zadnjih treh letih je bilo razpisanih skupno 11 specializantskih mest, zapolnjena pa so bila le tri.
"Specializacija iz revmatologije traja šest let in zahteva široko internistično znanje ter poglobljeno poznavanje imunologije, slikovne diagnostike, ultrazvoka, sodobnega imunomodulatornega zdravljenja in redkih sistemskih bolezni. Gre za strokovno izjemno dinamično področje, ki se hitro razvija, vendar strokovna zanimivost sama po sebi ni dovolj, če delovno okolje mladim zdravnikom ne ponuja ustreznih pogojev in dolgoročne perspektive," so navedli v zbornici. Med razlogi za odhode iz stroke oziroma manjše zanimanje zanjo so omenili velike delovne in administrativne obremenitve, dežurstva in delo zunaj ožje specialnosti, razmerje med odgovornostjo in plačilom ter premajhen vpliv zdravnikov na organizacijo lastnega dela.
V zbornici so se vključili v pogovore z ministrstvom za zdravje in pripravljajo aktivnosti za promocijo specializacije med mladimi zdravniki. Med možnimi ukrepi predlagajo tudi finančne spodbude za nove specializante po vzoru družinske in urgentne medicine ter sistematično načrtovanje specializacij. Pomemben del rešitve je tudi boljša organizacija dela, menijo.
Letošnja kampanja Evropske zveze revmatoloških združenj (EULAR) ob svetovnem dnevu revmatskih bolezni, ki je namenjen ozaveščanju o revmatskih in mišično-skeletnih boleznih ter njihovem vplivu na življenje posameznikov in družbe, poteka pod geslom Uresničite svoje sanje. V ospredje postavlja cilje in želje ljudi z revmatskimi in mišično-skeletnimi boleznimi ter opozarja, da so za njihovo uresničevanje med drugim potrebni zgodnejša diagnoza, boljši dostop do zdravljenja, razumevanje in ustrezna podpora.
Sporočilo letošnjega svetovnega dne je zato, kot so navedli v zbornici, pomembno tudi za slovenske bolnike. Da bi ljudje z revmatskimi boleznimi lahko živeli čim bolj polno življenje in uresničevali svoje cilje, potrebujejo pravočasno diagnozo, dostopno specialistično obravnavo in dovolj zdravstvenih strokovnjakov, ki jim jo lahko zagotovijo, so prepričani.
Ob svetovnem dnevu so pripravili tudi posnetek s predstavitvijo dela kliničnega oddelka za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter zgodb bolnikov. V njem je predstojnik oddelka Žiga Rotar denimo poudaril, da se v zadnjem času prvič v zgodovini pojavlja celo možnost, da bodo revmatske bolezni nekoč lahko ozdravili. Svoje delo je opisal kot nekakšno detektivsko zgodbo, saj iščejo raznolike in pogosto redke bolezni. Na oddelku sicer letno v ambulantah obravnavajo okoli 17.000 bolnikov, v bolnišnici pa še približno 400.
