Pediatrinja in otroška nevrologinja Barbara Gnidovec Stražišar je poudarila, da spanje ni odvečen čas, ampak je zelo pomembno za različne procese, predvsem za spomin in odstranjevanje razgradnih produktov presnove v možganih. S kronično nezadostnim ali motenim spanjem je povezanih veliko srčno-žilnih in možgansko-žilnih bolezni. Nenaspani ljudje so ob tem bolj dovzetni za nabiranje telesne teže in imajo večji občutek lakote, je opozorila. Spanje ob nepravem času in menjavanje dnevno-nočnega ritma pa lahko povzroči večjo dovzetnost za karcinomska obolenja.
Zdravi odrasli človek naj bi spal od šest do devet ur. “Niti preveč niti premalo spanja ni dobro,” je poudarila. Pri otrocih pa je količina spanja odvisna od starosti, novorojenčki prespijo tri četrtine dneva, medtem ko naj bi mladostniki spali vsaj od devet do deset ur.
Psihiatrinja Jerneja Maček pa je pojasnila, da je avtizem kronična razvojno-nevrološka motnja. Pri posameznikih so prisotne vedenjske posebnosti na področju recipročne komunikacije in socializacije, prisotni so tudi usmerjeni interesi in manj prilagodljivo vedenje, velikokrat se pridružijo tudi težave na področju senzorne predelave impulzov. “Simptomatika je široka, lahko se tudi razlikuje med fanti in dekleti, zato je pomembna timska obravnava,” je dodala.
Motnjo avtizma naj bi imel po mednarodnih študijah približno en odstotek posameznikov, a vsi niso diagnosticirani. Poznavanje motnje pa se po besedah Maček v zadnjih dveh desetletjih v širšem okolju veča, zato je tudi večje število otrok in mladostnikov usmerjenih v obravnavo in jih posledično več dobi diagnozo.
Če starši opazijo omenjene simptome, naj se obrnejo na lokalni center za zgodnjo obravnavo ali na razvojno ambulanto za šolske otroke oziroma mladostnike v lokalnih centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Avtizem sicer največkrat prepoznajo v zgodnjem otroštvu, ko se otrok začne vključevati v vrtec. “Prva težava je lahko zaostanek na govornem področju, zmanjšana socialna komunikacija in gestikuliranje, velikokrat pa imajo ti otroci tudi pridružena telesna obolenja,” je navedla Maček. Delež bolj funkcionalnih otrok pa prepoznajo v začetku osnovne šole, kjer se začnejo stopnjevati akademske zahteve in zahteve po socialni interakciji.
Pridružene motenje avtizma so tudi motnje spanja, najpogostejša je nespečnost, prisotne pa so tudi motnje dihanja v spanju in motnje gibanja v spanju. “Nespečnost pomeni, da imajo bodisi težave z uspavanjem bodisi s kontinuiteto spanja, se pravi z nočnimi prebujanji, ali pa težave s tem, da se zelo zgodaj zjutraj zbudijo in ne morejo več spati,” je pojasnila Gnidovec Stražišar.
Motnja spanja lahko zelo vpliva na funkcioniranje otrok z avtizmom. Težave se namreč kažejo na področju socializacije, komunikacije, koncentracije, lahko se povečata psihomotorni nemir in razdražljivost. Motnje vplivajo tudi na kakovost življenja staršev in lahko vplivajo tudi na njihovo duševno zdravje, je opozorila Maček.
Strokovnjakinji sta poudarili, da starši redko spontano govorijo o težavah s spanjem, in pozvali, naj o tem govorijo. Zdravljenje pa začnejo s higieno spanja in svetujejo odhod v posteljo vsak dan ob približno isti uri, da je postelja namenjena le spanju, zatemnjen prostor brez motečih svetlobnih in glasovnih dejavnikov ter elektronike. Pomembni so tudi vedno isti rituali pred spanjem, urejena prehrana in uživanje tekočin.
Pri zdravljenju je učinkovita predvsem vedenjsko-kognitivna terapija, če pa ti ukrepi niso dovolj, pomagajo tudi s farmakološkimi sredstvi, pri otrocih z avtizmom je to najpogosteje terapija z melatoninom.
Vir: STA
