Leta 2024 je največ (35,9 odstotka) prebivalcev Slovenije umrlo zaradi bolezni obtočil (srčno-žilnih bolezni). Drugi najpogostejši vzrok smrti je bil z 32,4 odstotka rak, ki je bil razlog za 6974 smrti, je razvidno iz poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V Državnem programu za obvladovanje raka ocenjujejo, da je bilo leta 2024 17.971 novo zbolelih za rakom.
Teh pet rakov je leta 2021 obsegalo 60 odstotkov vseh novih primerov rakavih bolezni. Pri moških zavzemata kožni rak brez melanoma in rak prostate vsak približno petino vseh rakov, sledita jima pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je najpogostejši kožni rak brez melanoma, sledi rak dojk, ki predstavlja približno petino primerov, sledita pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke, so zapisali na svoji spletni strani.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije so izpostavili pomen povezane, strokovne in sočutne zdravstvene nege, ki bolnika spremlja pred zdravljenjem, med njim in po njem ter mu zagotavlja dostojanstveno, varno in celostno obravnavo.
Dolgoživost ne temelji le na genetiki. Le približno četrtina življenjske dobe je določena z geni, preostalih 75 odstotkov pa oblikujejo vsakodnevne izbire in življenjski slog, so zapisali v sporočilu za javnost. Zato je še posebej pomembno bolnike spodbujati k preventivi, presejalnim programom in zgodnjemu odkrivanju bolezni, so zapisali v Zbornici - Zvezi.
V Lekarniški zbornici Slovenije so poudarili pomen osredotočenosti na posameznika v skrbi za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in uspešno zdravljenje. "Poudarjamo pomen presejalnih programov, zdravega življenjskega sloga in dostopa do kakovostnih medicinskih storitev. Vsem prebivalcem sporočamo: zmanjšajte dejavnike tveganja, izkoristite možnosti presejanja in poiščite strokovno pomoč pravočasno," so v zbornici izpostavili besede predsednice Darje Potočnik Benčič.
Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da je približno polovica vseh rakavih obolenj povezana z nezdravim življenjskim slogom in vplivi okolja. Med najpomembnejše dejavnike tveganja sodijo kajenje in izpostavljenost tobačnemu dimu, prekomerno uživanje alkohola, nezdrava in neuravnotežena prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti, prekomerna telesna teža ter dolgotrajna izpostavljenost ultravijoličnim žarkom, so poudarili v lekarniški zbornici.
