Večinoma so reševali domače gornike, v 44 odstotkih pa tujce. Letos so zabeležili 27 smrtnih izidov zaradi nesreč v gorah, lani v enakem obdobju 21, v celem letu 2024 pa 37, je na današnji novinarski konferenci povedal gorski reševalec in zdravnik letalec Luka Camlek. Tudi letos kaže, da bosta največ intervencij opravili društvi gorske reševalne službe Bohinj in Tolmin, je dodal.
Najpogostejši vzrok poškodb ostaja zdrs, sledijo nepoznavanje terena, neprimerna oprema ter telesna in duševna nepripravljenost. Gorski reševalec in zdravnik letalec Iztok Tomazin je dejal, da so poškodbe večinoma lahke ali srednje težke, kot so zvini, rane in zlomi okončin, vedno več pa je tudi obolenj, srčnih in možganskih kapi, hudih poškodb, ko so poškodovani številni organski sistemi in ko je življenje neposredno ogroženo.
Opozarjajo, da bi se številne intervencije dalo preprečiti. Med ljudmi, ki jih rešujejo, namreč prednjačijo nepoškodovani, letos so z gora evakuirali 179 nepoškodovanih. Ti večinoma niso zmogli nadaljevati poti ali so bili prestrašeni oziroma so zašli s poti zaradi nepoznavanja terena.
Camlek svetuje, naj se ljudje, ki se odpravljajo v gore, dovolj poznajo in ocenijo, kakšnih naporov so zmožni in kakšno je njihovo zdravstveno stanje. Nujna je tudi priprava, ki vključuje poznavanje poti in lokacije koč, ki nudijo okrepčilo, ter predviden čas hoje. “Priprava na turo je pač del te aktivnosti, ki jo pa na žalost številni izpustijo,” je opozoril. Priporočajo še, da se v gore ne odpravimo sami in da o načrtovani turi obvestimo svojce.
Tomazin pa je dodal, da je ključna priprava v glavi in motivacija. “Načeloma to naj ne bi bili všečki na družbenih omrežjih, ampak druge stvari” je povedal. Pomembno je spremljati tudi vremensko napoved. “Nikogar, ki se resno pripravlja na gorniško turo, vreme pravzaprav ne bi smelo presenetiti. Napovedi po nekaterih vremenskih modelih so danes izjemno točne,” je dodal.
Ob približevanju nevihte pa je dobro upoštevati pravilo 30-30. To opozarja, da kadar je med bliskom in gromom okoli 30 sekund, je nevihta oddaljena okrog 10 kilometrov in je treba najti zavetje in s turo ne nadaljevati. Ob tem s turo ne smemo nadaljevati vsaj 30 minut po nevihti, saj je v tem času še možen udar strele. V primeru nevihte se je treba umakniti z vrhov, grebenov in izpostavljenih točk ter se izogibati daljnovodov, stolpov in jeklenic. Pred udarom strele je treba zaščititi tudi telefon.
V primeru udara strele v človeka pa je nujno takojšnje oživljanje s podaljšanimi intervali umetnega dihanja. “Strela zelo pogosto ohromi dihalni center, zato je treba pri oživljanju, zlasti pri izvajanju umetnega dihanja, vztrajati dlje časa, kot so splošna priporočila za oživljanje,” je dejal Tomazin. Camlek pa je dodal, da načeloma veljajo priporočila, da oživljamo toliko časa, dokler ne pride profesionalna ekipa oziroma dokler nismo izčrpani.
Gorska reševalca sta opozorila tudi, da bi se dalo gorsko reševanje organizirati bolj optimalno. Delovanje ekipe Gorske reševalne zveze Slovenije, ki trenutno deluje štiri mesece, bi morali podaljšati na celo leto. “Trenutno intervencijo v gorah izven časa dežurstev izvaja združena ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči in gorske reševalne zveze. Kar pomeni, da v času intervencije polovica Slovenije nima helikopterske nujne medicinske pomoči,” je opozoril Camlek.
Bolje bi se dalo tudi organizirati ekipo in izboljšati aktivacijski čas. Po besedah Tomazina sestava ekipe ni optimalna, saj v helikopterju namesto medicinskega reševalca sedi policist, zdravnik pa lahko najtežje posege izvaja le ob asistenci medicinskega reševalca. Aktivacijski čas pa ni optimalen, ker reševalci niso v istih prostorih, ob tem pa si želijo, da bi bila helikopterska baza bližje goram, denimo na letališču Lesce.
Vir: STA